Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

24. 10. 1988 / Sporoèilo Odbora za varstvo èlovekovih pravic št. 60

Sporoèilo za javnost št.60

Sporoèilo Odbora, ki so ga sredstva obvešèanja objavila v èetrtek, 20.oktobra 1988, je bilo s strani nekaterih politiènih organov deležno ostrih kritik in nestrinjanja, ki so šla žal tudi v potvarjanje. Skupni imenovalec domala vseh kritik je takšna reinterpretacija sporoèila, ki neupravièeno dolži Odbor, da poziva k "nasilju in protizakonitem postopanju". Odbor odloèno zavraèa take reinterpretacije in jih ne more razumeti drugaèe kot zamegljevanje pravega vprašanja, ki zadeva samo izvršitev nelegalne in nelegitimne sodbe. Zanimivo je tudi, da na naše sporoèilo reagirajo prav politièni in ne oblastni organi, ki tako vprašanja, ki v osnovi zadevajo zagotavljanje zakonitosti, politizirajo.

Prvi in najpomembnejši cilj Odbora, ki je zapisan v ustanovni listini, je zagotavljanje korektnosti postopka proti sedaj že obsojenim Borštnerju, Tasiæu, Zavrlu in Janši. Po mnenju strokovne javnosti, oblastnih in politiènih organov korektnost postopka ni bila zagotovljena: v postopku sta bili kršeni ustavi, v preiskavi in na glavni obravnavi so bili kršeni obstojeèi zakoni, na vprašanje o ustavnosti in naravi spornega vojaškega dokumenta še ni odgovora, politièno ozadje je ostalo nepojasnjeno. Da je vse to res, potrjujejo tudi sklepi Skupšèine SR Slovenije v zvezi z uporabo srbohrvašèine pred vojaškim sodišèem v Ljubljani in to, da je skupšèina sprejela predlog demokratiène javnosti, da ustanovi ustrezen organ za celovito preuèitev okolišèin in posledic sodnega procesa.

Zaradi vsega tega je Odbor zahteval samo, da zakoniti organi SR Slovenije odložijo sklepanje o izvršitvi te sodbe vse dotlej, dokler ne bo ta sodba temeljila na ustavi in zakonih, ki so z njo v skladu, dokler ne bo pojasnjena narava spornega vojaškega dokumenta in njegova ustavnost, dokler ne bo pojasnjeno politièno ozadje, ki je pripeljalo do procesa in dokler ne bo Skupšèina SR Slovenije sporoèila svojih stališè v zvezi s tem.

Neizpolnjevanje teh zahtev dejansko pomeni kršenje ustave in obstojeèih zakonov, ki v tem trenutku, ko so potrebni skupno delovanje na temelju razuma in sporazuma ter naèelno ravnanje, ruši zaupanje ljudi v spoštovanje zakonov s strani institucij sistema. Možnost državljanske nepokoršèine je zato prav poziv institucijam, da spoštujejo ustavo in zakone v tej sodni zadevi. Odbor v sporoèilu nikjer ni pozival k nasilju!

Razlaga državljanske nepokoršèine kot pozivanja k nasilju, popolnoma sprevraèa uveljavljeni politièni pomen te kategorije, prièa o pomanjkanju elementarne politiène in pravne kulture in zlonamerno interpretira zahteve Odbora.

"Sprejemanje, ne pa tudi absolutiziranje pomena državljanske nepokoršèine, je eden od razpoznavnih znakov demokratiène orientacije v politiènem življenju. Primeri in pojavi državljanske neposlušnosti v dejanskem politiènem življenju prispevajo k širjenju demokracije in h krepitvi politiènih svobošèin. Politièna demokracija temelji na toleranci nestrinjanja in državljanske neposlušnosti." (Politièna enciklopedija, Beograd, 1975, stran 304).

Predlagaj popravek Predlagaj popravek