Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

20. 02. 1989 / Sporoèilo Odbora za varstvo èlovekovih pravic št. 80

Sporoèilo odbora št. 80

V èetrtek, l6. februarja sta k poroèilu skupine delegatov sprejela svoji mnenji - vsak na svoji seji in ne da bi o tem obvestila javnost - Izvršni svet SRS in Predsedstvo SRS. Bistvo je v tem, da izvršni svet v svojem mnenju "ugotavlja, da je ocena skupine delegatov o nezakonitosti navedenih dveh toèk povelja še preuranjena in vprašljiva", predsedstvo pa, da ocena skupine delegatov "še ne more biti dokonèna". "Preuranjenost in vprašljivost" naj bi izhajala iz naslednjih "argumentov", ki jih zoper ocene skupine delegatov navaja mnenje izvršnega sveta:

1. "Skupina oèitno ni upoštevala zakona o temeljih sistema državne varnosti, ki v 4. èlenu nalaga vsem subjektom, ki so dolžni izvajati ukrepe samozašèite zaradi varstva v ustavi SFRJ doloèene ureditve, izdelavo ocen politièno-varnostnega stanja v svojem okolju."

Stališèe Odbora:

a) 4. èlen res nekaj nalaga mnogim subjektom v družbi, vendar ne "vsem, ki so dolžni izvajati ukrepe samozašèite...", ampak vsem razen poveljstvom, štabom in ustanovam oboroženih sil !

b) Tudi èe bi s kakšno "pravniško akrobacijo" kdo prišel do trditve, da se ta èlen nanaša tudi na JLA, ni res, kar trdi izvršni svet, da ta èlen tem subjektom nalaga "izdelavo ocen politièno-varnostnega stanja v svojem okolju". Ta èlen namreè omenjenim subjektom nalaga izvajanje ukrepov družbene samozašèite ... v skladu z zakoni in še z marsièem, med drugim tudi "z ocenami politièno-varnostnega stanja v svojem okolju", ne pa same izdelave teh ocen, kot to trdi izvršni svet. Da bi smela JLA izdelovati take ocene o stanju v družbi zunaj JLA, ni doloèeno (ne direktno ne indirektno) v nobenem zakonu!

c) Èe bi 4. èlen (za kar sicer ni nobene osnove) razumeli tako, da se nanaša tudi na JLA in da ji torej nalaga izvajati ukrepe družbene samozašèite tudi "v skladu z ocenami politièno-varnostnega stanja v svojem okolju", potem bi:

- v primeru, da pod izrazom "v svojem okolju" razumemo dogajanja in razmere znotraj same JLA in ne zunaj nje, šlo samo za politièno-varnostne ocene stanja znotraj JLA, ki jih JLA nesporno sme izdelovati,

- v primeru, da pod izrazom "v svojem okolju" razumemo dogajanja in razmere na obmoèju (na teritoriju), na katerem deluje posamezna enota JLA, torej stanje v družbi oziroma v ustreznem delu družbe zunaj JLA, pa bi ta enota JLA smela izvajati ukrepe družbene samozašèite, ki bi se nanašali na stanje zunaj JLA (kadar JLA take ukrepe sploh sme izvajati, torej samo v izrednem stanju) v skladu z ocenami, ki jih za to okolje lahko zakonito sprejmejo samo zakoniti organi tega okolja, torejÊ"civilni" organi, ne pa JLA (razen èe bi v izrednem stanju Predsedstvo SFRJ tudi to izrecno naložilo vojski!?).

Tudi pri taki razlagi 4. èlena torej nikakor ne moremo logièno priti do trditve, ki jo v svojem mnenju kategorièno zastopa izvršni svet.

2. Izvršni svet dalje pravi, da skupina ni upoštevala smernic Predsedstva SFRJ za prepreèevanje in odpravljanje izrednih razmer in da bi morala pregledati še nekatere druge podzakonske predpise.

Stališèe Odbora:

Naloga skupine je verjetno ocenjevanje skladnosti povelja z zakoni in z ustavo, ne pa s podzakonskimi akti. Èe je povelje morda v skladu z nezakonitimi podzakonskimi akti, ni zato seveda prav niè bolj zakonito - res je le to, da se v tem primeru pretežni del odgovornosti za tako nezakonitost od izdajatelja povelja prenese na izdajatelja takih nezakonitih podzakonskih predpisov.

3. Izvršni svet dalje trdi, da skupina "oèitno ne loèi med samozašèito v oboroženih silah ... ter izjemno uporabo enot in ustanov JLA za opravljanje družbene samozašèite zunaj JLA". V resnici je prav on tisti, ki izenaèuje pojma "samozašèita v oboroženih silah" in "zašèita oboroženih sil" pred vsemi viri in oblikami ogrožanja. Oba pojma naj bi po mnenju izvršnega sveta obsegala "tudi ukrepe za odkrivanje in prepreèevanje dejavnosti zunaj oboroženih sil, ki so naperjene proti oboroženim silam"! V enem stavku izvršni svet trdi, da se JLA lahko uporabi za naloge družbene samozašèite zunaj JLA samo v izrednem stanju, v drugem stavku pa, da JLA tudi v normalnem stanju na podlagi l92. in naslednjih èlenov zakona o SLO lahko izvaja samozašèitne "ukrepe zunaj oboroženih sil"! Da naj bi te ukrepe "zunaj JLA" vojska lahko izvajala samo zoper dejavnosti, "ki so naperjene proti oboroženim silam", popolne nelogiènosti prejšnjih trditev prav niè ne spremeni. Žal pa ne gre samo za nelogiènost. Prièakovali bi, da bo izvršni svet skupšèine neke suverene federalne enote pri takih svojih izjavah oziroma stališèih sposoben presoditi, kaj politièno pomeni njegovo zavzemanje za pravico vojske, da lahko samostojno izvaja "ukrepe za odkrivanje in prepreèevanje dejavnosti zunaj oboroženih sil, ki so naperjene proti oboroženim silam", kar seveda pomeni, da vojska tudi sama politièno ocenjuje, katere dejavnosti so nedovoljene "dejavnosti proti oboroženim silam" in jih je torej treba prepreèiti. Iz obravnavanega mnenja izvršnega sveta je sklepati, da tokrat tega ni bil sposoben ustrezno presoditi. To njegovo mnenje je treba brati v konkretnem kontekstu armijskih ocen, kaj vse da so nedopustni "napadi na JLA", ocen Vojnega sveta 25. marca, Višnjiæevega obiska pri Ertlu, sojenja èetverici itd.

V zvezi z obema mnenjema Odbor posebej soglaša s tistim opozorilom predsedstva, ki pravi, "da moramo v demokratièni družbi v javnosti utrjevati zaupanje v skupšèinska delovna telesa ter jih zavarovati pred slehernimi pritiski, ki bi jim jemali verodostojnost in integriteto" in pripominja, da to velja tudi za najvišje državne organe.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek