Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

16. 03. 1989 / Sporoèilo Odbora za varstvo èlovekovih pravic št. 84

Sporoèilo za javnost št. 84

1. Odbor sporoèa, da sodnica Temeljnega sodišèa v Kranju Marjana Logar ni ugodila prošnji Francija Zavrla za odložitev izvršitve kazni zapora. Zoper to odloèbo se bo Franci Zavrl pritožil. Pritožba odloži izvršitev kazni.

Upoštevaje zavrnitev prošnje Francija Zavrla in dejstvo, da je bila prošnja zavrnjena tudi Janezu Janši Odbor opozarja na naslednje:

Novembra 1988, potem ko je uradna politika tudi v neposrednih stikih s predstavniki Odbora izražala zelo velik interes za prvo preložitev kazni, so sodišèa (ljubljansko, kranjsko in novogoriško) predlog Odbora, da zadržijo izvršitev sodbe in preklièejo pozive za nastop kazni, ki ni bil nikakršna prošnja v pravnem smislu, prekvalificirala v prošnjo, naknadno zahtevala pooblastila obsojencev in dodatno argumentacijo. Marca 1989 pa so pravno pravilno naslovljene, sestavljene in utemeljene prošnje razglasila za prepozne (niso zahtevali dodatnih utemeljitev, kar bi bilo najmanj, kar bi glede na novembrsko ravnanje lahko prièakovali) in neutemeljene.

2. Odbor bo storil vse, da se nelegalna in nelegitimna sodba ljubljanskega vojaškega sodišèa ne bo izvršila.

Odbor ocenjuje, da skušajo nekateri zavlaèevati razkrivanje ozadja ljubljanskega procesa. Nesporno dejstvo je, da v to oceno sodijo postopki slovenskega izvršnega sveta in deloma tudi predsedstva SR Slovenije, ki jima je uspelo blokirati sprejem sklepov, ki jih je Skupšèini 22.2.1989 predlagala skupina za celovito prouèitev okolišèin in posledic sodnega procesa. Delu slovenske politike in oblasti je to blokiranje uspelo s sklicevanjem na amandmaje IS, od katerih je izvršni svet odstopil takoj po seji skupšèine (še isti dan), z nenadnimi "odkritji novih stavkov" v spornem vojaškem povelju itd. Sem je potrebno uvrstiti tudi grožnje zveznega sekretariata za zakonodajo, pravosodje in upravo, ki pravi, da bo zahteval izvršitev kazni za štiri obsojene, obenem pa ta zvezni organ z mirno vestjo tolerira oèitno protiustavne ukrepe na Kosovu.

Na podlagi tega Odbor meni, da ima del slovenske politike glede razpletanja ljubljanskega procesa oèitno svoje politiène ozire in namene. Pri tem izrablja predvsem pritiske na Slovenijo in politièno homogenizacijo, do katere prihaja zaradi groženj z izvozom mitingaške revolucije, hkrati pa skuša v ta namen izkoristiti tudi porajajoèe se sodelovanje podpisnic Izjave proti izrednim ukrepom - za mir in sožitje na Kosovu.

Odbor bo kot sopodpisnik Izjave posebej vztrajal na izdelavi dokumenta o skupnih politiènih pogledih na razvoj Slovenije in na zahtevi, da ta dokument obravnava in sprejme Skupšèina SR Slovenije. Odbor izhaja iz ocene, da so okolišèine in posledice sojenja pred vojaškim sodišèem stièišèe vseh kljuènih vprašanj: varovanja èlovekovih pravic in državljanskih svobošèin, razmerja med civilno družbo in državo in suverenosti SR Slovenije. Na tem konkretnem primeru se brani tako suverenost Slovenije navzven proti pritiskom centralistiènih teženj kot tudi pravice slovenske civilne družbe napram lastnemu oblastnemu in represivnemu aparatu. Odbor zato posebej poudarja, da šteje stališèe zoper izvršitev protiustavne sodbe za nujni sestavni del vsakršnega dokumenta o skupnih politiènih pogledih na razvoj Slovenije. Zato podpisnicam Izjave proti izrednemu stanju predlaga, da se na prvem naslednjem sestanku podpisnic opredelijo do tega stališèa Odbora.

3. Zaradi omenjenih okolišèin Odbor sklicuje javno plenarno zasedanje svojih èlanov, ki bo v ponedeljek, 27.3.1989 ob 17. uri v Cankarjevem domu. Na zasedanje vabi tudi vso zainteresirano javnost.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek