Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

11. 05. 1989 / Sporoèilo Odbora za varstvo èlovekovih pravic št. 92

Sporoèilo za javnost št. 92

I. Odbor sporoèa, da je bil po nalogu zaporniškega zdravnika KPZ Dob Janez Janša v sredo, 10.5.1989, prepeljan na specialistiène kardiološke preiskave v UKC Ljubljana. O usodi prošenj za premestitev v odprti oddelek zapora na Ig ni znano še nièesar. Odgovor je bil s strani republiškega sekretariata za pravosodje in upravo obljubljen do konca tega tedna. Odbor obenem pripominja, da je bilo v sporoèilu republiškega komiteja za informiranje, ki je to obljubo objavilo, netoèno sporoèeno, da je bil Janez Janša na Dobu namešèen v bolniški odelek zavoda. Janša je bil ves èas v sprejemnem oddelku.

II. Odbor sporoèa, da je vedno natanèno razloèeval dolžnosti in odgovornost sodnih, izvršnih in zakonodajnih oblasti ter politiènih organov. Tako je tudi na predsedstvo SR Slovenije naslovil zelo konkretna vprašanja in kritike in od njega ni zahteval in ne zahteva nièesar, kar je izven njegovih pristojnosti. Kritike Odbora v prvi vrsti zadevajo neizpolnjevanje lastnih stališè predsedstva SR Slovenije in javnih izjav predsednika Stanovnika.

V sporoèilu za javnost št. 90 je Odbor že citiral sklep predsedstva iz 14. julija 1988 v katerem piše:" ...da je treba po konènanem procesu pripraviti celovito poglobljeno in kritièno, pravno-strokovno in politièno analizo, ki bo odgovorilo ne le na vprašanja o zakonitosti postopka z vidika pravic obtoženih, ampak bo pojasnila celoto okolišèin, v kateri je do procesa prišlo in v katerih se je proces odvijal. Ta svoj sklep je predsedstvo sporoèilo skupšèini SR Slovenije, podprlo pa je tudi odloèitev skupšèine in organov družbenopolitiènih organizacij, da se s skupnim delom pripravi takšna celovita analiza."

Iz sporoèila s seje predsedstva 9. maja 1989 izhaja, da je predsedstvo prouèilo mnoga vprašanja, oèitno pa se mu ni zdelo potrebno pojasniti kaj je storilo na podlagi citiranega sklepa. Ker skupina delegatov za celovito prouèitev okolišèin procesa proti èetverici ni dobila pooblastil, da bi sodila o "zakonitosti postopka z vidika pravic obtoženih", ostaja sklep predsedstva SR Slovenije neizpolnjen. Ali je predsedstvo "moglo" ali ne obljubiti tako analizo lahko sklepamo tudi iz izjav predsednika Stanovnika, ki jih je dal na razgovorih s predstavniki Odbora. V zvezi s tem omenjamo besede, ki jih je predsednik Stanovnik izjavil 19. julija 1989 ob obisku predstavnikov Odbora, ko je dejal:" Opozarjam, da je èas akcije in èas dostojanstvenega miru. Smatram, da smo zdajle v trenutku èasa dostojanstvenega miru. Ko bo proces konèan, bomo vsi skupaj, predvsem pravni strokovnjaki, mi - kot predstavnik suverenosti slovenskega naroda - in preprièan sem, da prav tako tudi vi, analizirali vse to."

Naslednja konkretna kritièna stališèa Odbora so namenjena ravnanju predsedstva SR Slovenije, ki je neposredno pred zasedanjem skupšèine 22.2.1989 podprlo stališèe izvršnega sveta, da se predlog sklepov in stališè skupšèine v zvezi z informacijo o delu skupine delegatov na tem zasedanju ne sprejme. Na podlagi tega, da so bili z njegovim sklepom in s stališèi izvršnega sveta delegati skupšèine seznanjeni takorekoè tik pred zdajci, javnost pa sploh ne, in da je izvršni svet od stališè na skupšèini odstopil, je moè sklepati, da je bil izkljuèni cilj tega mnenja "oviranje" sklepanja skupšèine.

Ne da bi si lastil kakršnekoli zasluge za ustanovitev izjemno pomembne in potrebne skupine delegatov za celovito prouèitev okolišèin in posledic procesa proti èetverici, Odbor pripominja, da je tak predlog oblikoval že 16.6.1988, in ga naslovil na skupšèino s 6. toèko sporoèila za javnost št. 18.

Nesporno je, da si je predsedstvo prizadevalo za javno obravnavo, za pravico obtoženih do svobodne izbire obrambe, za postopek v slovenskem jeziku, za to, da bi priskrbelo vojaški dokument, za pomilostitev èetverice. Nesporno je tudi, da niè od tega ni bilo upoštevano. Predsedstvo pravi, da je storilo vse, da pa "neuspeh teh prizadevanj doslej res kaže, kako je vsebino in smisel uveljavljanja ustavnih pravic slovenskega naroda in ljudstva Slovenije v pristojnih organih federacije mogoèe tolmaèiti formalistièno in uresnièevati v nasprotju z ustavo SFRJ."

Odbor sprašuje predsedstvo SR Slovenije ali je res mogoèe ta prizadevanja uveljaviti zgolj na podlagi nove ustave, kar je moè nedvoumno razbrati iz sporoèila s seje predsedstva, in ali predsedstvo ne misli, da bi moralo za uveljavitev teh pravic storiti veè že na podlagi obstojeèe ureditve, še posebej, èe samo pravi, da so bile tolmaèene "v nasprotju z ustavo SFRJ"? Odbor je preprièan, da bi predsedstvo lahko storilo veè, èe bi se namesto na novo ustavo sklicevalo že na obstojeèo.

Na koncu Odbor sporoèa, da je izkoristil vse legalne možnosti, da bi obsojencem olajšal položaj, da pa se pri sodnih organih in v policiji oèitno uveljavlja nova praksa, ko namestno, da bi natanèno in odgovorno preuèili vse prošnje obsojencev, prevzemajo celo naloge zdravnikov in sodijo o stvareh o katerih ne bi smeli. Tako so sodniki zaèeli soditi o težavnosti srènih oboljenj, policija pa ob aretacijah postavlja diagnoze o težavnosti kiruruških posegov.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek