Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

29. 10. 1989 / Sporoèilo Odbora za varstvo èlovekovih pravic št. 104

Sporoèilo za javnost št. 104

I. Leto dni in pol po zaèetku procesa proti Janši, Borštnerju, Zavrlu in Tasiæu so možnosti za obnovo procesa prav take, kot je bila verodostojnost celotnega policijskega, preiskoval¬nega in sodnega postopka. Vojaško sodišèe v Ljubljani je že zavrnilo Borštnerjevo zahtevo za obnovo procesa, ostali obsojenci pa zahtev ne bodo vložili do konca dela skupšèinske skupine delegatov, ki prouèuje okolišèine in posledica procesa.

Odbor ugotavlja, da iz zadnjega vmesnega poroèila izhaja, da se je skupina moèno približala zelo pomembnim dejstvom, ki lahko pojasnijo mnoge okolišène in ozadje procesa. To pa pomeni, da še ni konèala svoje naloge! Upamo, da izjava predsednika predsedstva SR Slovenije v ekspozeju na skupni seji zborov skupšèine 30.3.1989, naj bodo konèni rezultati dela skupine “v korist resnici in suverenosti ter v interesu slovenskega naroda in njegove države“, ne izraža poziva, da je zaradi nekih “višjih interesov slovenskega naroda“ potrebno uravnoteženo doziranje resnice o tem procesu. Preprièani smo, da bo polna resnica o tem procesu le še dodatno utrdila slovensko suverenost. Skrb za interese slovenskega naroda in njegove države zato nikakor ne more pomeniti popustljivosti pred kakršnimikoli politiËnimi ali oblastnimi interesi. Zmotno je prièakovati, da je javnost zaradi kakršnihkoli razlogov pripravljena kupèevati z resnico o dogodkih, ki niso prizadeli samo èetverice obsojenih, temveè so vso Slovenijo pripeljali na rob izrednih razmer. Odbor v zvezi s tem spominja na izjavo predsednika predsedstva SR Slovenije, s katero se je obrnil na de¬legate skupšèine 29.9. lani, ko je dejal: “Èe se hoèemo premakniti naprej, moramo vsak dvom odpraviti in to z resnico, vso resnico in samo resnico".

Odbor obsoja izmikanje funkcionarjev slovenske policije, ki najprej niso hoteli prièati pred skupino, pozneje pa so za to celo postavljali nesprejemljive pogoje. Odbor zato ne sprejema odloèitve skupine delegatov, s katero je ugodila pogojem policije in zahteva, da skupina delegatov svoje delo še naprej opravlja javno, saj je edino od tega odvisno zaupanje javnosti v njeno nepristranskost.

Odboru se zdi nerazumljivo, da skupina še ni zaslišala nekdanjega podèastnika varnostne službe JLA Romana Leljaka, ki je tudi v pravkar izšli knjigi "Sam proti njim" opozoril na mnoge nove okolišèine procesa, predvsem tiste, ki zadevajo akcijo “Mladost“. Znano je, da je bil Leljak obsojen pred vojaškim sodišèem v Ljubljani, da je kazen pravnomoèna in da prestaja zaporno kazen v zaporu Rogoza.

Iz dosedanjih vmesnih poroèil skupine, ki jih je sprejela skupšèina SR Slovenije, pa tudi sicer je znano, da je bila v procesu proti èetverici kršena slovenska suverenost, ustavnost in zakonitost. Slovenski javnosti so znana tudi vsa pretekla stališèa predsedstva SR Slovenije. To se je, po tem ko je bilo veèkrat pozvano, naj skladno s svojimi pristojnostmi in dolžno¬stjo zagotovi spoštovanje slovenske suverenosti, ustavnosti in zakonitosti, najveèkrat sklicevalo na potrebne spremembe slovenske ustave. Enako je odgovarjalo na tiste zahteve, ki so zadevale delo slovenske policije, predvsem odgovornost njenih funkcionarjev za njeno nedopustno protiustavno poseganje v èlovekovo svobodo s tajnimi preiskavami in podobnimi nedopustnimi metodami. Predsedstvo se je tudi v zvezi s tem zgovorilo na spremembe slovenske ustave in predlagalo izvršnemu svetu SR Slovenije, naj imenuje posebno skupino, ki bo prouËila predpise in zakonodaje s podroèja policijskih pristojnosti šele po sprejemu ustavnih dopolnil.

Amandmaji k slovenski ustavi so sprejeti! Kaj bo predsedstvo SR Slovenije storilo sedaj, ko so izpolnjeni pogoji za zagotovitev spoštovanja slovenske suverenosti? Kaj bo storilo v primeru dveh protiustavnih toèk spornega vojaškega povelja? Zanj je predsednik predsed¬stva SR Slovenije Janez Stanovnik že 29.9. lani dejal, da bi morala biti “z izroèitvijo doku¬menta predsedstvu SR Slovenije omogoèena izpolnitev njegovih odgovornosti, ki jih ima pred slovenskim narodom in ljudstvom Slovenije“. Odbor obenem sprašuje predsedstvo ali bo v primeru odkritih protiustavnih dejanj slovenske policije ukrepalo, saj se je v že omen¬jeni izjavi predsednika predsedstva izrecno zavzelo za to, da se mora morebitne kršitve in zlorabe s strani organov za notranje zadeve “brez odlašanja raziskati in ukrepati v organih, ki so za njihov nadzor zadolženi in za to odgovorni pred družbo in s tem obvešèati delovne ljudi in javnost nasploh“.

Odbor sprašuje tudi izvršni svet skupšèine SR Slovenije, kdaj bo o rezultatih dela komisije, ki prouèuje zakonodajo, ki zadeva pooblastila policije, obvestil skupšèinsko skupino in javnost.

II. Odbor je še enkrat prouèil vprašanja, ki so nastala po sprejemu prvega in drugega vmes¬nega poroèila skupšèinske skupine delegatov in ugotovil, da so zelo relevantna, da pa naslovniki nanje niso odgovorili. Odbor opozarja, da je bila velika veèna vprašanj postav¬ljenih s strani delegacije ZSMS v skladu s poslovnikom skupšèine na sejah zborov. Zato je nesprejemljivo, da državni in politièni organi nanje ne odgovarjajo. Vprašanja so naslov¬ljena na Tomaža Ertla, Ivana Eržena, Janeza Stanovnika, Andreja Marinca in Milana Kuèana. Nanašajo se na podrobnosti v zvezi z operativnim nadzorom nad Janezom Janšo, na delo državne varnosti v tem primeru, na tajno in protiustavno preiskavo na Mikro Adi in na druge pomembne okolišèine. Vprašanja se nanašajo tudi na zvezo med službo državne varnosti in predsedstvom CK ZKS ter svetom za varstvo ustavne ureditve pri predsedstvu SRS, na zvezo med policijo in politiko. Odbor prièakuje, da bodo naslovniki na javno postavljena vprašanja odgovorili in tudi tako izprièali svoje siceršnje zavzemanje za “resnico, vso resnico in samo resnico“.

III. Odbor je z angažmajem ob obrambi èetverice sprožil mnoga kljuèna vprašanja v zvezi s èlovekovimi pravicami, pravno državo, suverenostjo itd. Zato je razumljivo, da je njegov angažma po eni strani vezan na proces, po drugi strani pa posega tudi v splošna družbena vprašanja. Zato bo Odbor še naprej sodeloval tudi pri spreminjanju zakonodaje, ki posega v èlovekove temeljne pravice, obenem pa bo nadaljeval z letos spomladi zaèeto akcijo pove¬zovanja jugoslovanskih skupin za èlovekove pravice. Glede na številna vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti Odbor sporoèa, da bo še naprej deloval na temelju svojih ustanovnih toèk in da kot organizacija seveda ne misli sodelovati na volitvah.

Odbor za varstvo èlovekovih pravic, Kolegij:

Igor Bavèar, Viktor Blažiè, France Buèar, Boris Cavazza, Drago Demšar, Bojan Fink, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Tine Hribar, Jurij Franko, Dušan Keber, Sreèo Kirn, Bojan Korsika, Matevž Krivic, Alojz Križman, Roman Lavtar, Tomaž Mastnak, Rastko Moènik, Igor Omerza, Lojze Peterle, Alenka Puhar, Tone Remc, Rado Riha, Braco Rotar, Anton Stres, Mile Šetinc, Veno Taufer, Grega Tomc, Dare Valiè, Igor Vidmar, Franc Zagožen, Ali Žerdin, Slavoj Žižek.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek