Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

03. 06. 1988 / Odbor za varstvo èlovekovih pravic

Odbor za varstvo èlovekovih pravic je bil ustanovljen potem, ko so uslužbenci Službe državne varnosti 31. maja 1988 zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti aretirali Janeza Janšo, tedaj komentatorja revije Mladina. Odbor je bil ustanovljen v prostorih uredništva Mladine, ob ustanovitvi pa se mu je pridružilo 52 kolektivnih èlanov. V ustanovni izjavi je Odbor opozoril na pravni vidik postopka proti Janši ter na kršitve, ki so se ob tem, pojavile. Opozori je tudi na politièni vidik postopka. Med cilje delovanja je uvrstil skrb za korektnost postopka, zdravje priprtega, objektivno informiranje javnosti o dogodkih, povezanih s postopkom, zavezal pa se je tudi, da bo dajal pobude za spremembo zakonodaje.

Po objavi novice, da je vojaška varnostna služba priprla podèastnika JLA Ivana Borštnerja, SDV pa novinarja Mladine Davida Tasièa, je Odbor, sprva ustanovljen kot »Odbor za varstvo pravic Janeza Janše«, razširil polje delovanja.

V naslednjih mesecih je Odbor postal najmoènejša civilno-družbena iniciativa v Sloveniji, ki je povezovala zelo širok spekter posameznikov in organizacij. Do leta 1990, ko je Odbor prenehal obstajati, se mu je pridružilo veè kot 100.000 posameznikov ter veè kot tisoè kolektivnih èlanov. Odbor je koordiniral množiène civilno-družbene proteste, notranjepolitiène pritiske, med zunanjepolitièno dejavnostjo pa je zlasti evropsko javnost obvešèal o stanju èlovekovih pravic v Jugoslaviji in Sloveniji ter vzpostavljal zavezništva z evropskimi civilno-družbenimi iniciativami.

Med sojenjem na ljubljanskem vojaškem sodišèu proti Janši, Borštnerju, Tasièu in Franciju Zavrlu julija 1988 je Odbor zahteval, naj bo sojenje javno, èetverico naj brani civilni odvetnik, proces pa naj poteka v slovenskem jeziku. Kljub realistiènim zahtevam Odbora JLA teh ni sprejela.

Sprva je Odbor vodilo delovno predsedstvo, ki ga je vodil Igor Bavèar, v predsedstvu pa so sodelovali še Bojan Korsika, Mile Šetinc, Pavle Gantar in Rastko Moènik (ter kasneje še Alenka Puhar). Po nekaj tednih je Odbor oblikoval 32- èlanski kolegij, ki je koordiniral delovanje gibanja, pri delovanju Odbora pa so sodelovali še predstavniki Univerzitetne konference ZSMS in Republiške konferenca ZSMS.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek