Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

01. 07. 1988 / Sporoèilo Odbora za varstvo èlovekovih pravic št. 26

Sporoèilo za javnost št. 26

1. Danes mineva drugi dan odkar je Janez Janša zaèel gladovno stavko. Zavedamo se, da ljudje posegajo po teh skrajnih in samounièujoèih sredstvih takrat, ko zgubijo vsako upanje v zakonitost in humanost postopka, ki se vodi proti njim. Ker nas to izjemno skrbi zahtevamo, da se mu omogoèi redne dnevne obiske najožjih sorodnikov, ki bi ga skušali odvrniti od tako skrajnega dejanja.

Domnevamo, da Janez Janša sploh ni seznanjen s prizadevanji najširše demokratiène javnosti, Odbora za varstvo èlovekovih pravic in najvišjih oblastnih in politiènih organov SR Slovenije za zakonitost in korektnost postopka. Njegovo odloèitev gre verjetno pripisati prav temu. Zato zahtevamo, da se mu omogoèi dostop do vseh informacij v zvezi s tem, saj je preiskava konèana in ni veè nobenega izgovora, da bi jo to utegnilo ovirati. Z namenom, da bi ga odvrnili od te odloèitve želimo, da se predstavniku odbora omogoèi osebni stik s priprtim Janezom Janšo.

Prièakujemo, da bodo vojaške sodne oblasti o tem uradno obvestile javnost, potrdile vest o Janševi gladovni stavki, ter sporoèile svoje odloèitve v zvezi s tem. Od zdravnikov, ki skrbijo za priprte prièakujemo, da bodo izdajali redna javna sporoèila o zdravstvenem stanju priprtih in zagotovili, da se bodo tudi v bodoèe držali tokijske deklaracije.

Glede na to, da Rdeèi križ Slovenije ni storil tistega, kar smo od njega prièakovali in ker se razmere zaostrujejo, se je Odbor odloèil o situaciji obvestiti mednarodni Rdeèi križ.

2. V zvezi z novimi zaostritvami (podaljašnje pripora za vse tri priprte, vložitev obtožnice zoper Francija Zavrla) je Odbor zaprosil za sprejem pri Janezu Stanovniku, predsedniku Predsedstva SR Slovenije in Miranu Potrèu, predsedniku Skupšèine SR Slovenije. Odbor ju poziva, da javno ocenita nastali položaj v luèi že sprejetih stališè in sklepov najvišjih politiènih in oblastnih organov v SR Sloveniji in razložita, kaj bosta v zvezi s tem ukrenila. Odbor jima tudi predlaga, da ustrezni organi izposlujejo v Skupšèini SFRJ vpogled v celoten postopek in izreèejo oceno o njegovi zakonitosti.

Odbor bo zaprosil za sestanek z delegatoma v zvezni zbor Skupšèine SFRJ, z Viko Potoènik in Vilkom Jelenom, ter jima predlagal, da stališèa demokratiène javnosti in stališèa politiènih in oblastnih struktur ustrezno uveljavita v Skupšèini SFRJ.

3. Odbor šteje sklep o podaljšanju pripora za tri priprte za nezakonit. Druga toèka 2. odstavka 191. èlena, ki doloèa priporni razlog na katerega se sklicuje sklep o podaljšanju pripora, se namreè glasi:

"(2) Èe je podan utemeljen sum, da je doloèena oseba storila kaznivo dejanje, pa ni pogojev za obvezen pripor, se sme pripor zoper njo odrediti:

2) èe je opravièena bojazen, da bo unièila sledove kaznivega dejanja, ali èe posebne okolišèine kažejo, da bo ovirala preiskavo s tem, da bo vplivala na prièe, udeležence ali prikrivalce;"

Domnevna nevarnost unièenja sledov s strani priprtih je prenehala že takrat, ko so zasegli listini v Janševi in na Tasiæevi mizi, tako, da ta priporni razlog že tudi do sedaj ni obstajal in ga zato tudi po vložitvi obtožnice ni veè.

Nevarnost vplivanja na prièe, udeležence ali prikrivalce pa od vložitve obtožnice dalje ni veè dopusten priporni razlog, saj navedena zakonska doloèba jasno in nedvoumno predpisuje, da je takšna nevarnost priporni razlog lahko samo, èe bi bila zaradi nje ovirana preiskava. Toda preiskava zoper tri priprte je bila ravno že konèana, medtem ko preiskava zoper Zavrla sploh ni bila uvedena, ker je vojaški tožilec paè ni štel za potrebno.

4. V sporoèilu vojaškega tožilca je bila javnost obvešèena, da je vložen tudi predlog vojaškega tožilca za podaljašnje pripora za Borštnerja, Janšo in Tasiæa. Kot smo naknadno izvedeli, je senat sodnikov vojaškega sodišèa predlog vojaškega tožilca za podaljšanje pripora obravnaval in sprejel že dan prej. V èasu, ko je bilo posredovano sporoèilo javnosti, je bilo vse o tem že znano in odloèeno. Oèitno je, da se je s sporoèilom želelo vzbuditi vtis, kot, da se bo o tem šele odloèalo. Sprašujemo se zakaj in v èigavem interesu je potrebno tako grobo potvarjati dejstva, ter zavajati javnost. To je dodaten dokaz za naš upravièen sum, da se želi celotni postopek še dodatno politizirati in razburiti javnost, ter tako umetno skonstruirati konflikt med SR Slovenijo in JLA, ki ga sicer nikoli ni bilo.

5. Odbor je z velikim zaèudenjem sprejel vest, da je vèeraj, v petek, 30. junija, general Ivo Tominc sprejel urednike sredstev javnega obvešèanja in jim izroèil sporoèilo za javnost vojaškega tožilca. Ker je bila javnost veèkrat, tudi s strani pristojnih vojaških organov, obvešèena o tem, da komanda 9. armadnega obmoèja in vojaško sodišèe v Ljubljani delujeta loèeno, neodvisno in samostojno, je vloga generala Tominca, ki je sicer zaposlen v komandi ljubljanskega armadnega obmoèja, v celotnem primeru povsem nerazumljiva. Zahtevamo, da pristojni vojaški in vojaški sodni organi pojasnijo to zvezo, še posebej z ozirom na zagotovila vojaških sodnih organov o njihovi samostojnosti in neodvisnosti.

6. Odbor zahteva, da ljubljanska TV v svoj program uvrsti oddajo beograjske TV o torkovem zborovanju, ter v zvezi s tem organizira poseben pogovor v studiu. Na ta pogovor naj povabijo zastopnike razliènih pogledov na zborovanje in naj jo posredujejo vsem ostalim TV studijem v Jugoslaviji. Odbor je bil obvešèen, da mnoge reakcije v javnosti v drugih socialistiènih republikah in avtonomnih pokrajinah, še posebej pa tiste, ki zborovanje ocenjujejo kot nacionalistièno, nastajajo prav pod vtisom te oddaje beograjske TV. Odbor zavraèa take interpretacije, predlaga pa, da si to oddajo ogledajo tudi organi za notranje zadeve v Ljubljani. V primeru, da TV posnetki kažejo na utemeljen sum kakšnega prekrška ali kaznivega dejanja, še posebej pa, èe kažejo na sum kaznivega dejanja spodbujanja nacionalne nestrpnosti, naj takoj zaènejo s preiskavo.

Menimo, da je do zlonamernih interpretacij zborovanja prišlo tudi zaradi neprofesionalnega in doziranega poroèanja TV Ljubljana. Uredniška politika TV Ljubljana do dejavnosti Odbora je nasploh omejevalna, kar je vsega obsojanja vredno.

7. Odbor vztraja pri vseh svojih temeljnih zahtevah in sicer, da se priprte takoj izpusti iz pripora, da se jim omogoèi obramba s prostosti in svobodna izbira civilnega advokata in, da je na glavni obravnavi prisotna javnost (razen pri branju vsebine listin za kateri se domneva, da sta del vojaškega dokumenta).

8. Odbor obvešèa javnost, da se mu je do sedaj pridružilo veè kot 60.000 posameznih podpisnikov in veè kot 500 organizacij.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek