Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

18. 07. 1988 / Sporoèilo Odbora za varstvo èlovekovih pravic št. 33

Sporoèilo za javnost št. 33

Danes, v ponedeljek, 18. julija 1988, ob 7.30 uri se je zaèela glavna obravnava proti Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiæu, Franciju Zavrlu in Janezu Janši. Po tem, ko so sorodniki obtoženih, ter nekaj novinarjev, predstavnikov Odbora, odvetniške zbornice, pravne fakultete in civilni advokat Francija Zavrla, eno uro prisostvovali zaèetku glavne obravnave, je senat vojaškega sodišèa sprejel sklep o izkljuèitvi javnosti z glavne obravnave ter dovolil le prisotnost sorodnikov. Že v prvi uri glavne obravnave so bile storjene naslednje kršitve:

1. Franci Zavrl je na zaèetku glavne obravnave povedal, da ni sprejel sklepa o tem, da sme imeti le vojaškega zagovornika. Zato je pooblastil odvetnika mag. Draga Demšarja za svojega zagovornika. Do odloèitve senata o tem vprašanju, bi moral predsednik senata obravnavati Demšarja kot pooblašèenega zagovornika, ker Zavrl v tem trenutku vojaškega zagovornika ni imel. Vendar predsednik senata odvetniku Demšarju besede ni dal, niti ni protokoliral njegovih veèkratnih in vztrajnih intervencij, paè pa ga je dal po razglasitvi sklepa o izkljuèitvi javnosti z glavne obravnave s posredovanjem vojaške policije na silo odstraniti iz razpravne dvorane.

2. Senat vojaškega sodišèa je ugodil predlogu vojaškega tožilca in sprejel sklep, da se izkljuèi javnost s celotne glavne obravnave, èeprav so vsi obdolženci in njihovi zagovorniki zavraèali tožilèev predlog, èeš, da bi zadošèalo, èe bi bila javnost izkljuèena takrat, ko bi se razpravljalo o vsebini dokumenta. Borštnerjev zagovornik kapetan Kajfež pa je celo povedal, da je bilo inkriminirano povelje medtem že spremenjeno in da torej pri obravnavanem dokumentu sploh ne gre veè za vojaško tajnost.

3. Znotraj sklepa o izkljuèitvi javnosti je senat sprejel tudi sklep o izloèitvi civilnih zagovornikov, kar je nedopustno, saj bi moral o vsaki zadevi odloèati posebej. Poleg Zavrla je tudi Janša danes veèkrat izrecno zahteval, da bi imel civilnega zagovornika. Sodišèe sklepa o izkljuèitvi civilnih zagovornikov ni pisno vroèilo ne obdolžencem ne njihovim zagovornikom, èeprav bi to moralo, saj je po 5. odstavku 65. èlena o vojaških sodišèih zoper ta sklep dopustna pritožba na vrhovno vojaško sodišèe, katera glede na doloèbo 396. èlena ZKP zadrži izvršitev sklepa. Zaradi tega bi moralo sodišèe prekiniti obravnavo in poèakati odloèitev vrhovnega vojaškega sodišèa.

4. Zahtevi obtoženega Francija Zavrla, ki se je skliceval na doloèbo 2. odstavka 212. èlena ustave SR Slovenije, po katerem morajo vsi državni organi na obmoèju SR Slovenije poslovati v slovenskem jeziku, sodišèe ni ugodilo in predsednik senata obravnave ni vodil v slovenskem jeziku, paè pa je postavil tolmaèa za srbohrvaški jezik, ki pa pomanjkljivo pozna pravni jezik in neustrezno prevaja.

5. Franci Zavrl je nato zaradi vseh teh kršitev in zaradi drugih kršitev in izjav predsednika senata, katere je podrobno navedel, zahteval izloèitev predsednika senata vojaškega sodišèa polk. mag. Djura Vlaisavljeviæa. Ker je predsednik senata hkrati tudi predsednik vojaškega sodišèa v Ljubljani, odloèa o zahtevi za njegovo izloèitev predsednik vrhovnega vojaškega sodišèa v Beogradu.

Vse to in mnoge kršitve, ki so bile storjene pred preiskovalnim postopkom, med njim in po njem, so celoten proces in glavno obravnavo postavile zunaj veljavnih zakonov. Zato celoten postopek ni le nelegitimen, ampak tudi nelegalen.

Odbor poziva vso demokratièno javnost, da ves èas sojenja na vseh kulturnih prireditvah, delovnih, športnih in drugih javnih sreèanjih pred njihovim zaèetkom stoje in z minuto molka izrazi svoj protest zoper tajno sojenje in druga nelegalna in nelegitimna ravnanja vojaškega sodišèa.

Odbor je zaprosil za takojšen sprejem pri predsednikih Janezu Stanovniku, Miranu Potrèu, Jožetu Smoletu in Bojanu Polaku-Stjenki.

Glede na oèitne kršitve in utemeljene dvome v korektnost in zakonitost postopka in glede na to, da samo javnost zagotavlja legitimen in zaupanja vreden postopek, Odbor

I Z J A V L J A,

DA NE ŠTEJE ZA LEGALNO IN LEGITIMNO NOBENE SODBE, KI BO SPREJETA OB IZKLJUÈITVI JAVNOSTI IN CIVILNIH ZAGOVORNIKOV.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek