Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

25. 07. 1988 / Sporoèilo Odbora za varstvo èlovekovih pravic št. 38

Sporoèilo za javnost št.38

Tajna glavna obravnava pred vojaškim sodišèem v Ljubljani se je danes nadaljevala z zakljuènimi govori strank. Vojaško sodišèe tudi danes ni odpravilo pripora zoper Ivana Borštnerja, Janeza Janšo in Davida Tasiæa, èeprav je dokazni postopek že konèan. Možno je, da bo razsodba razglašena že jutri, lahko pa jo bo sodišèe razglasilo šele tri dni po koncu glavne obravnave.

Danes se je pred vojaškim sodišèem na Roški 2 zbralo kakih 2000 ljudi, ki so mirno in dostojanstveno izražali svoj protest.

Odbor je v svojem sporoèilu javnosti št. 37, upoštevajoè s tem tudi stališèa Skupšèine SRS in Predsedstva RK SZDL, opozoril, da se konèuje šele sojenje na prvostopnem sodišèu in da obstaja možnost, da bo Vrhovno vojaško sodišèe v pritožbenem postopku zaradi oèitnih nezakonitosti zadevo vrnilo prvostopnemu sodišèu v ponovno sojenje. Ta možnost vsaj formalno seveda še vedno obstaja, žal pa je predsednik Vrhovnega vojaškega sodišèa v svojem sporoèilu javnosti tri pomembne možne pritožbene razloge (tajnost sojenja, izkljuèitev civilnih odvetnikov in sojenje v srbohrvašèini) že kar vnaprej oznaèil za neutemeljene. Tudi èe predsednik ne bo èlan pritožbenega senata, je jasno, da pomeni takšno vnaprejšnje predsednikovo zavzemanje stališè o vprašanjih, o katerih bo pritožbeni senat šele odloèal, skrajno nedopustno in neverjetno grobo prejudiciranje. V demokratièni državi bi tako huda napaka najbrž morala pripeljati do odstopa ali odstavitve pravosodnega funkcionarja, ki jo je zagrešil.

To še toliko bolj, èe si pri tem dovoli celo potvoriti zahteve, ki jih nato nepooblašèeno in grobo prekoraèujoè svoje pristojnosti zavraèa. Predsednik Vrhovnega vojaškega sodišèa je namreè zavrnil domnevne trditve v Sloveniji, da sporno sojenje krši tudi "slovensko kazensko zakonodajo", kar bi bila seveda absurdna trditev - izognil pa se je odgovoru na ocene, ki so bile v Sloveniji res sprejete, celo v Skupšèini in Predsedstvu SRS, namreè ocene, da je s tem poleg Ustave SFRJ kršena tudi Ustava SR Slovenije. Vojaška sodišèa so res organi federacije, niso pa eksteritorialni organi (enako kot npr. carinarnice, ki že dolgo spoštujejo ustavno doloèbo o slovenšèini kot njihovem poslovalnem jeziku v Sloveniji). Zato seveda tudi za vojaška sodišèa velja doloèba Ustave SRS, da morajo vsi državni organi na obmoèju Slovenije poslovati v slovenskem jeziku, ne le slovenskim strankam zagotavljati prevajanje.

Da je slovensko ustavo "spregledal" predsednik Vrhovnega vojaškega sodišèa, je že dovolj hudo (zlasti, ker je bil nanjo vnaprej opozorjen). Da pa je to storilo celo Predsedstvo SFRJ, ki bi mu morala biti ustavnost in varstvo enakopravnosti jugoslovanskih narodov temeljno vodilo pri vsem njegovem delu, pa je neverjetno dejanje. Upamo, da ga bo ustrezno kvalificirala Skupšèina SR Slovenija kot vrhovni organ oblasti in suverenosti SR Slovenije in da ji bo ob tem èlan Predsedstva SFRJ Stane Dolanc izèrpno pojasnil svoje ravnanje in svoja stališèa o tem vprašanju, ki so javnosti doslej še neznana.

Vse doslej javnosti ni bilo dano nobeno zadovoljivo pojasnilo glede pomena vojaške skrivnosti, katere domnevna izdaja je predmet sodnega postopka. Vojaško sodišèe edino na osnovi kvalifikacije te skrivnosti, to je, da naj bi se z njenim razkritjem hudo ogrozila varnost države (zunanja ali takoimenovana "notranja" ?), utemeljuje vrsto svojih izrednih ukrepov s katerimi so pomembno zožene pravice obrambe obdolžnecev, zlasti pa odvzeta možnost svobodne izbire zagovornika in v celoti izkljuèena javnost postopka. V tej zvezi Odbor pripominja, da je tudi že IO RK ZSDL Slovenije zahteval naj se javnosti sporoèijo temeljne opredelitve te skrivnosti. Odbor ponovno poudarja, da je popolna izkljuèitev javnosti iz postopka v vsakem primeru neupravièena, saj bi bil cilj varovanja skrivnosti lahko prav tako dosežen le z delno izkljuèitvijo javnosti, tj. le ob izvedbi dokazov o tej skrivnosti. Zato Odbor podpira tudi predlog treh obèanov skupšèini SRS, naj predsedstvo SRS poda skupšèini in javnosti svojo oceno, ali je vsebina spornega vojaškega povelja sploh zakonita - z bistvenim dodatkom, da bi bilo treba preveriti predvsem ustavnost in ne le zakonitost tega povelja.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek