Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

12. 08. 1988 / Sporoèilo Odbora za varstvo èlovekovih pravic št. 44

Sporoèilo za javnost št. 44

Odbor za varstvo èlovekovih pravic je prejel odgovor polkovnika prim. dr. Sima Opaèiæa, naèelnika sanitetne službe Ljubljanskega armadnega obmoèja (LAO) na svoje pismo, v katerem ga sprašuje o stanju zdravstvenega varstva vojaških zaporov, o stanju zdravja nekaterih zapornikov, na katere je bila opozorjena javnost, in o možnosti, da v vojaških zaporih kršijo doloèilo Tokijske deklaracije, ki zdravnikom prepoveduje prisilno hranjenje pripornikov, v primeru gladovne stavke.

Razveseljuje dejstvo, da je uradni organ JLA prekinil nekajmeseèno tradicijo nepriznavanja in nekomuniciranja z Odborom, ki je bila opravièevana z izgovorom, èeš da le-ta ni formalen oziroma legitimen organ. Upamo, da je to zaèetek argumentiranega dialoga, ki edini lahko prinese razumne rešitve.

Odbor ne dvomi, da so naèela in pravila, po katerih se ravna zdravstvena služba v JLA res takšna, kot jih navaja v svojem odgovoru polkovnik Opaèiæ. Vendar pa Odbor razpolaga z preverjenimi informacijami, ki nedvomno kažejo na to, da se praksa ravnanja s priporniki v vojaškem zaporu ne ravna vedno po teh naèelih. Še veè. V pravilniku, ki ureja ravnanje s priporniki v vojaškem zaporu, so doloèila, ki neposredno nasprotujejo Tokijski deklaraciji. Javno naprošamo dr. Opaèiæa, da posreduje Odboru omenjeni pravilnik v celoti in tako omogoèi, da bo javnost seznanjena z vsemi relevantnimi dejstvi. Odbor je bil obvešèen tudi o zelo korektnem obnašanju zdravnika specialista kardiologa dr. Hajdinjaka iz vojaške bolnišnice, ki se je odloèno pred prièami uprl zaporniškemu zdravniku (ob tem je navajal Tokijsko deklaracijo), ko je le-ta napovedal prisilno hranjenje. Nikakor ne mislimo, da so za primere, ki smo jih navajali v našem pismu, krivi vsi zdravniki oziroma celotna zdravstvena služba pri LAO. Omenjali smo konkretne primere in konkretne osebe ter za druge primere zahtevali zgolj pojasnila in to ravno zaradi tega, da ne bi prizadejali krivice vsem tistim zdravnikom in zdravstvenemu osebju LAO, ki svoje delo opravlja po naèelu zdravniške etike.

Obstaja pa še vedno veliko dvomov glede naslednjih toèk v odgovoru polkovnika Opaèiæa:

1. V pravilniku vojaških zaporov in priporov Ljubljana, Metelkova 4, je poseben èlen, ki se glasi:

"Èe pripornik odklanja hrano, se o tem takoj obvesti upravnika zapora. Èe se pripornika s preprièevanjem ne more odvrniti od tega, da bi odklanjal hrano, se pristopi k umetnemu hranjenju."

2. V èasu od 1. 6. 1988 do 27. 7. 1988 je bilo v vojaškem priporu v Ljubljani najmanj troje primerov gladovnih stavk. To lahko potrdijo prièe. Po besedah upravnika kapetana Pera Kopanje je to reden pojav v zaporu, po istem viru naj bi nekatere stavke in prisilno hranjenje prizadetih trajalo tudi preko 30 dni.

3. V juniju in juliju 1988 polkovnik Opaèiæ ni nikoli obiskal pripornikov, zato svoje odgovore v primeru konkretnih zadev verjetno gradi na mnenjih in podatkih tretjih oseb, toda kljub temu ni razlogov, da mu ne bi verjeli, razen v primerih, ko ima Odbor preverjene nasprotne podatke.

4. V èasu gladovne stavke J. Janše so upravnik zapora, zaporniški zdravnik (polkovnik) in predsednik sodišèa Ðuro Vlaisavljeviæ grozili tako njemu kot njegovim sorodnikom, da bodo èez dan, dva zaèeli s prisilnim hranjenjem. Predsednik sodišèa Ðuro Vlaisavljeviæ je sorodnikom J. Janše dobesedno izjavil, "da z umetnim hranjenjem ne bodo èakali do njegove oslabelosti, temveè da bodo z njim prièeli takoj in to zato, ker so humani in hoèejo prizadetemu samo dobro".

5. Podatke o bolezni priprtega vojaka, po rodu Albanca, ki je imel po videzu vse znake bolezni tuberkuloze, so priprtim dajali pazniki in drugo osebje v vojaškem priporu. Imena ljudi, ki so dajali te podatke, so znana in resnica se tako lahko preveri. Dejstvo, da je polkovnik Opaèiæ takoj ugotovil, za katero osebo gre in da iz njegovega odgovora izhaja, da ni bilo nobenih dilem glede njegove identitete, èeprav priporniki na tiskovni konferenci niso navajli nobenih njegovih osebnih podatkov, navaja na sklepanje, da je bilo zdravstveno stanje tega vojaka mnogo hujše, kot pa navaja on v svojem odgovoru oziroma kot to kaže zdravstvena dokumentacija.

Glede na prebiti prvi led Odbor upa in prièakuje, da se bodo v nadaljnjem javnem dialogu pojasnile tudi dileme, ki so ostale po tem odgovoru polk. dr. Sime Opaèiæa. Zaradi nasprotujoèih si informacij o posameznih konkretnih primerih pa predlagamo, da neodvisna zdravniška komisija pod okriljem Rdeèega križa na kraju samem ugotovi stvarno stanje in tako na edino mogoè ter nedvoumen naèin odstrani vse dvome in morebitne nesporazume.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek