Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

22. 09. 1988 / Sporoèilo Odbora za varstvo èlovekovih pravic št. 53

Sporoèilo za javnost št. 53

V zvezi z vprašanji, za katere je pooblašèen s strani svojih kolektivnih pristopnikov in individualnih podpisnikov, se Odbor za varstvo èlovekovih pravic obraèa na slovensko javnost s svojim mnenjem o predlogih ustavnih amandmajev. To nam nalaga 4. toèka pristopne izjave k Odboru, ki se glasi : "Odbor bo dajal pobude in predloge za zašèito državljanskih pravic in svobošèin in za spremembo zakonodaje."

Izhajajoè iz skušnje v zvezi s priporom in obsodbo èetvorice pred vojaškim sodišèem v Ljubljani, je Odbor posebej prouèil tiste predloge amandmajev k ustavi, ki direktno zadevajo èlovekove pravice in državljanske svobošèine.

Odbor ugotavlja:

- 6. toèka XXXIII. amandmaja doloèa: èe zvezni organi meposredno izvršujejo zvezne zakone, druge predpise in splošne akte, so lahko z zveznim aktom pooblašèeni, da ustanavljajo organe in organizacijske enote za posamièna podroèja z nalogo, da opravljajo doloèene upravne zadeve iz pristojnosti zveznih organov - med drugim tudi s podroèja državne varnosti. 12. toèka XXXV. amandmaja pa doloèa, da federacija po zveznih organih ureja sistem varstva z ustavo doloèenega družbenega reda ( državno varnost ) in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na tem podroèju, kadar je to v interesu vse države doloèeno z zveznim zakonom. S tem se ustvarja možnost, da se za dejavnost službe državne varnosti na obmoèju posamezne republike ustanavljajo podroèni organi in organizacijske enote, ki bodo neposredno podrejeni zveznim organom.

V neki meri je bila podobna praksa v odnosih med zveznimi in republiškimi organi s podroèja državne varnosti uveljavljena že sedaj, vendar kot izjema in brez potrebne zakonske podlage. Ta praksa se sedaj pravno institucionalizira.

Menimo, da bi tak ustavno zagotovljen položaj državne varnosti tudi to institucijo postavil zunaj pristojnosti republike. To je v nasprotju s temeljno zasnovo odnosov med narodi SFRJ. Poleg tega pa s tem ni dano nikakršno zagotovilo za uèinkovitejše varstvo z ustavo doloèene ureditve.

- 6. toèka XXXVIII. amandmaja doloèa med drugim pristojnost zveznega sodišèa, da odloèa, kadar to doloèa zvezni zakon, o kršitvi z ustavo SFRJ doloèenih svobošèin in pravic èloveka in obèana, in sicer z namenom, da se omogoèi enako uresnièevanje teh pravic in svobošèin na ozemlju SFRJ. Menimo, da je odloèanje o èlovekovih pravicah in državljanskih svobošèinah stvar nacionalne suverenosti in mora biti vrhovna instanca na tem podroèju republiško vrhovno sodišèe.

- XXXIV. amandma, ki predvideva zunajproraèunsko samostojnost financiranja JLA, postavlja armado v položaj institucije, ki je nad družbo.

Ocena teh amandmajev v njihovi notranji povezanosti odraža " scenarij ", ki lahko v temeljih ogrozi èlovekove pravice in državljanske svobošèine:

- vojska se postavlja nad družbo;

- državna varnost dobi svoje neposredne izpostave v republikah;

- vartsvo èlovekovih pravic in državljanskih svobošèin se postavlja v neposredno pristojnost federacije;

- zvezno sodišèe dobi pristojnost za odloèitve na podroèju èlovekovih pravic in državljanskih svobošèin.

Niso pa bili sprejeti predlogi, da ustava dovoli izjemno poseganje v posamezne ustavne svobošèine samo na podlagi sodne odloèbe, ne pa na podlagi odloèitve policije ali vojske.

Odbor ugotavlja, da celotna zasnova predloženih ustavnih amandmajev teži k vzpostavljanju federacije kot sistemske ravni, ki naj bi bila kot usmerjevalec družbenega razvoja nadrejena vsem republikam, konstitutivnim delom federacije. Odbor se pridružuje sodbi, da je tak naèin reorganizacije SFRJ v nasprotju z deklariranimi cilji nadaljne demokratizacije in usmerjenostjo v tržno gospodarstvo; po mnenju Odbora bodo predloženi amandmaji, èe bodo sprejeti, sedanjo krizo še bistveno poglobili in zaostrili! Predvidena ureditev je v nasprotju z nacionalno suverenostjo, ki lahko temelji samo na zagotovljenih èlovekovih pravicah in državljanskih svobošèinah.

Na podlagi vsega povedanega ugotavljamo, da predloženi ( še posebej navedeni ! ) ustavni amandmaji ogrožajo temeljne èlovekove pravice in državljanske svobošèine, za katere se Odbor zavzema že po svojem ustanovnem aktu in po svoji funkciji. Zato pozivamo slovensko javnost, da se njihovemu sprejetju upre z vsemi legalnimi sredstvi, delegate v skupšèini SRS pa, da jih zavrnejo.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek