Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

15. 10. 1988 / Sporoèilo Odbora za varstvo èlovekovih pravic št. 52-A

Sporoèilo za javnost št. 52-A

Na podlagi javno objavljenih sklepov, zapisnikov in sporoèil s sej politiènih in državnih organov, na podlagi razliènih poroèil v javnih medijih in na podlagi pismenih dokazov in sporoèil, s katerimi so se posamezni èlani in drugi obèani obrnili na Odbor za varstvo èlovekovih pravic, je Odbor izdal 52. sporoèilo v zvezi z verjetnim ozadjem Ljubljanskega procesa. V zadnjem mesecu dni so na Odbor prišla nova prièevanja, s katerimi dopolnjujemo 52. sporoèilo. Nova dejstva so tiskana s krepkim tiskom.

V sporoèilu niso navedena dejstva, ki zadevajo samo sodno zadevo (uporaba najbolj skrajnih procesnih doloèil, protizakoniti in protiustavni postopki preiskovalnih in sodnih organov, itd.), katera so sicer izjemno pomembna, so pa splošno znana.

Leto 1982

Spomladi leta 1982 Komite ZK v Ljubljanskem armadnem obmoèju ostro kritizira osnutek gradiva za 12. kongres ZSMS. Enako ostro kritizira osnutek tudi Sekretariat za ljudsko obrambo SR Slovenije. Takratni podsekretar v sekretariatu za ljudsko obrambo SR Slovenije polkovnik Ivo Tominc na sejah organov RK SZDL zastopa izrazito odklonilna stališèa do osnutka kongresnih dokumentov ZSMS.

Predsedstvo republiške konference ZSMS konec leta sklene, da bo zaradi posameznih vprašanj, ki jih je odprla predkongresna razprava, organiziralo problemsko konferenco o podružbljanju varnosti in obrambe.

Leto 1983

Februar

15.2.

V Beogradu poteka seja CK ZKJ o nekaterih vojaških vprašanjih. France Popit in Andrej Marinc na tej seji odpreta nekatera vprašanja v zvezi s "prilagajanjem odnosov v armadi odnosom v samoupravni družbi."

Marec

Komisija za SLO in DS pri RK ZSMS, ki jo vodi Janez Janša, izdela osnutek gradiva za problemsko konferenco o podružbljanju varnosti in obrambe. Osnutek ostro kritizirajo v politiki in v JLA. Komite za SLO in DS SR Slovenije pod vodstvom Andreja Marinca sklene, da je treba gradivo umakniti iz razprave. Predstavniki armade postavljajo vprašanja, kdo "stoji zadaj". Dokument, ki je govoril o nujnosti javne razprave o nekaterih vojaških vprašanjih, je bil umaknjen iz razprave, po posameznih obèinah so gradivo zbirali uslužbenci državne varnosti.

Odbor je o dogajanjih tega obdobja dobil informacije z naslednjo vsebino:

Vojaška varnostna služba je v tem obdobju zaèela intenzivneje spremljati delo ZSMS, tudi prek novaèenja "sodelavcev", ki so èlani razliènih organov ZSMS.

Leto 1984

V razpravi so spremembe zakona o vojaški obveznosti, ZSMS predlaga skrajšanje vojaškega roka. Javna razprava v organizacijah ZSMS absolutno podpre stališèa predsedstva RK ZSMS. Dokumentacija se nahaja v arhivu RK ZSMS.

Odbor je o dogajanjih tega obdobja dobil tudi informacije z naslednjo vsebino:

Varnostni organi v LAO dobijo navodilo, da naj v Sloveniji zaènejo operativno spremljati delo ZSMS, novih družbenih gibanj in alternativne scene. Pri nekaterih aktivistih RK ZSMS montirajo prisluškovalne naprave, med drugim tudi v stanovanju J. Janše.

November

Novinarka A. Plavevska v NIN-u prviè javno lansira tezo, da se ZSMS zavzema za republiško armado.

Leto 1985

Marec

Vojaški tožilec v Ljubljani ppolk. Živko Maziæ zaène postopek pred Ljubljanskim vojaškim sodišèem po èlenu 224 KZ SFRJ (izdaja vojaške tajnosti) zoper Janeza Janšo zaradi èlankov "Vojak kot poklic" in "Parada", ki sta bila objavljena v tedniku Mladina in v katerih je avtor komentiral napovedano skrajšanje vojaškega roka.

Maj

Vojaški tožilec po obljubi uredništva Mladine, da ne bo objavilo obtožnice zoper J. Janšo, le-to umakne na podlagi èlena 8 èlena KZ SFRJ.

Leto 1986

April

12. kongres ZSMS v Krškem podpre velik del programa novih družbenih gibanj. Posebej se zavzame za razpravo o pravici do ugovora vesti.

Junij

Slovenski delegati se za razpravo o teh vprašanjih zavzamejo tudi na kongresu ZSMJ.

Oktober

Dne 22. in 28. oktobra sta bili skupni seji Predsedstva SFRJ in CK ZKJ, na katerih so sprejeli skupno informacijo, najprej oznaèeno kot strogo zaupno, nato pa objavljeno v Delu z dne 30.10.1986 z naslovom "Informacija o temeljnih znaèilnostih idejnopolitiènega stanja v družbi in ZKJ in o prodiranju mešèanske desnice ter drugih protisocialistiènih sil", ki govori med drugim o liberalistiènem razvodnjevanju razrednega bistva socialistiène demokracije, nacionalizmu, silah mešèanske restavracije, separatistih, anarholiberalcih, reakcionarnem kleru, oporišèih na javni sceni v raznih združenjih, znanstvenih ustanovah, na fakultetah, v sredstvih, èasopisih in revijah, v založbah, v raznih športnih in umetniških društvih in na tribunah, o napadih na JLA, o mirovnih, ekoloških, duhovnih in drugih gibanjih.

Odbor je o dogajanjih tega obdobja dobil tudi informacije z naslednjo vsebino:

- da so varnostni organi JLA v letu 1986 dobili ukaz, da se na obmoèju Slovenije priène z akcijo "Mladost", ki jo je podpisal sekretar za ljudsko obrambo admiral Mamula, v okviru katere so dobili varnostni organi JLA posebna pooblastila za delo tudi izven enot in ustanov JLA;

- ukaz za operativno akcijo je bil izdan z obrazložitvijo, da so se v ZSMS infiltrirale tuje obvešèevalne službe;

- zaèelo se je z intenzivnim zbiranjem podatkov o aktivistih ZSMS in èlanih uredništev posameznih javnih medijev, aktivistov družbenih gibanj, posameznih kulturnih in umetniških skupin (gledališèe sester Scipion Nascise, itd.);

- uporabljale so se vsa sredstva in metode, ki jih tudi drugaèe uporabljajo varnostni organi v JLA (prisluškovanje, pridobivanje zaupnikov in informatorjev iz politiènih organov in vuredništvih javnih glasil, obdelava vseh, ki so služili vojaški rok in ki so imeli kakršnokoli zvezo z delom v ZSMS ali uredništev);

-preko sinov, hèerk, bratov avtorjev Nove revije, Mladine, Katedre so organi varnosti JLA zbirali podatke o dejavnosti in naèrtih teh uredništev;

- prišlo je do dejanskega premika delovanja kontraobvešèevalne dejavnosti v politièno obvešèevalno službo.

- organi KOS-a imajo od tedaj poblastila, da zasledujejo, prisluškujejo, odpirajo pisma tudi osebam (skupinam organizacijam, društvom), ki nimajo nikakršne povezave z protiobvešèevalno zašèito enot.

- varnostni organi JLA so prisluškovali Željku Ciglerju, èlanu predsedstva RK ZSM (sedaj èlan IO P RK SZDL) in Borutu Šukljetu, prav tako èlanu predsedstva RK ZSMS in èlanu CK ZKJ, ki sta služila vojaški rok v Postojni in tam sprejemala obiske kolegov iz RK ZSMS.

- podobna politièno-obvešèevalna akcija poteka tudi na Kosovu, kjer zadeva celotno politièno sfero.

Leto 1987

Odbor je o dogajanjih tega obdobja dobil informacije z naslednjo vsebino:

V zaèetku leta je bil sprejet nov Pravilnik o uporabi metod in sredstev organov varnosti v JLA. Bistvena novost pravilnika je v tem, da daje možnost varnostnim organom v JLA, da metode in sredstva svojega delovanja uporabljajo tudi izven JLA in sicer proti okoljem in posameznikom, ki so ocenjeni, da sovražno delujejo proti armadi.

Dogodki v ZSMS (štafeta, dan mladosti, razprava o civilni službi) naletijo v delu jugoslovanskega tiska na ostre napade in diskvalifikacije. Revije Mladina, Nova revija, Katedra, Teleks in Tribuna objavijo vrsto kritiènih èlankov proti nekaterim pojavom v JLA. Vprašanja, sprožena v ZSMS, ter kritiko v revijah nekateri visoki oficirji JLA javno ocenjujejo kot sovražno delovanje proti JLA, ki da ima kontrarevolucionarni znaèaj.

Spomladi 1987 Ivan Borštner izstopi iz ZKJ. Po tem dogodku ga varnostni organi JLA neprestano zasledujejo in veèkrat zaslišujejo. I. Borštner svojo izstopno izjavo iz ZKJ odnese na uredništvo Mladine in jo preda Davidu Tasiæu.

Julij

V ZSMJ poteka kandidacijski postopek za predsednika mladinske organizacije Jugoslavije. Po kljuèu je na vrsti Slovenija. Kandidatoma za to funkcijo iz Slovenije Borutu Šukljetu in Željku Ciglerju, ki služita vojaški rok, oèitajo nekatera nesprejemljiva stališèa, med drugim jima podtikajo tudi sodelovanje s tujimi obvešèevalnimi službami. V postopek se vmeša predsedstvo CK ZKJ, ki v posebnem pismu predsedstvu ZSMJ izrazi svoje pomisleke o kandidaturi mladincev iz Slovenije. Nobeden izmed slovenskih kandidatov ni bil izvoljen.

September

23.9.

V Beogradu je bila seja Komiteja ZKJ v JLA, na kateri je Branko Mamula, zvezni sekretar za ljudsko obrambo med drugim dejal: "Tudi ob tej priložnosti poudarjam, da se napadi na armado nadaljujejo z nezmanjšano ostrino. Na straneh Nove revije in nekaterih drugih èasopisov se grobo etiketira starešinski kader in to z oèitnim namenom, da bi ga politièno diskvalificirali, ugled armade v družbi pa zmanjšali. Napadajo proraèun kot materialno osnovo JLA, nenehno aktualizirajo vprašanje civilnega služenja vojaškega roka, armadi cinièno pripisujejo puèistiène ambicije, narašèa pa tudi število fiziènih napadov na vojaške osebe."

December

11.12.

Uslužbenec državne varnosti Drago Isajloviæ je po nalogu Ljubljanskega preiskovalnega sodnika zaslišal v.d. glavnega in odgovornega urednika Nove revije Bogdana Novaka in avtorja Viktorja Blažièa zaradi nj. èlanka Yugoslavia's Security Dilemas ali Država na dražbi, v katerem Blažiè polemizira s tezo, da je vojska v Jugoslaviji edina sila, ki je še sposobna rešiti državo. Èlanek je bil objavljen v Novi reviji št. 61-62, ki je izšla že julija 1987. leta.

25.12

Vojaška varnostna služba v Sarajevu z grožnjami prisili k sodelovanju Toneta Gosaka, ki podpiše 30 strani dolgo priznanje ter izjavo o sodelovanju z varnostnimi organi JLA tudi po služenju vojaškega roka.

Leto1988

Januar

8.1.

Poveljnik LAO general Višnjiæ izda povelje št. 5044-3, za katerega vsi znaki kažejo, da se nanaša na naloge JLA v primeru "notranje nevarnosti".

Konec januarja Miran Frumen, uslužbenec RSNZ prviè zahteva sestanek z Robertom Botterijem, glavnim urednikom Mladine pod pretvezo, da dela na vprašanjih v zvezi s tujimi novinarji. Pod isto pretvezo je Miran Frumen zahteval sestanke z urednico Tribune Ružo Bariè.

Odbor je o dogajanjih tega obdobja dobil tudi informacije z naslednjo vsebino:

Organi varnosti JLA so protizakonito preiskali prostore DO Mikro Ada.

Februar 1988

Sredi meseca so organi varnosti JLA v vojašnici Kozara v Banja Luki z grožnjami prisilili k sodelovanju Èedomirja Žegarca, ki je pozneje obremenilno prièal v procesu proti Tomu Bogataju. Podpolkovnik varnostne službe JLA je ob prvem sreèanju Žegarcu izjavil, da "doslej v Sloveniji še niso zapirali, ampak glede na situacijo, kakršna je, bodo morali zaèeti in bodo zaèeli zapirati."

Odbor je o dogajanjih tega obdobja dobil tudi informacije z naslednjo vsebino:

V Sarajevu je bilo sklicano posvetovanje varnostnih organov v JLA. Bogatajev primer je bil izpostavljen kot vzorèna metoda za delo varnostnih organov v okviru operacije "Mladost".

13. 2.

V JLA je sprejeta "Informacija o merama protiv nosioca napada na JNA"

17.2.

V Beogradu je zasedalo predsedstvo SFRJ in v sporoèilu s svoje seje med drugim zapisalo:

"Napadi na JLA, oborožene sile v celoti in na obrambno sposobnost države, predstavljajo sestavni del okrepljenih napadov na pridobitve naše revolucije, na z ustavo doloèeni družbeno-politièni sistem, na Federacijo in so del poskusov destabilizacije situacije v državi in spodkopavanja mednarodnega ugleda in pozicije Jugoslavije. Zaradi tega je tako pisanje v neposrednem nasprotju z ustavo in zakoni SFRJ. Predsedstvo SFRJ opozarja na nevarnost podcenjevanja destruktivnih ciljev klevetniške kampanje proti JLA v nekaterih okoljih in poudarja, da morajo vsi državni organi in družbeni dejavniki, predvsem tam, kjer se ti napadi pojavljajo, pa tudi v državi kot celoti, v mejah svojih z ustavo doloèenih pravic in dolžnosti ukrepati."

Predsednik odbora za Ljudsko obrambo zveznega zbora skupšèine SFRJ Bogdan Tankosiæ je za Tanjug govoril o "napadih na JLA". Dejal je, da " bi lahko glede na silovitost teh napadov celo trdili, da gre za posebno idejnopolitièno izhodišèe, ki je naperjeno proti z ustavo doloèenemu sistemu obrambe ter znaèaju in vlogi JLA v tem sistemu."

18. 2.

V JLA je sprejeta informacija "Napadi na JNA kroz sredstva javnog informisanja".

Marec

Toneta Gosaka tik pred odhodom iz JLA v Sarajevu seznanijo s Stupa Boškom, majorjem varnostne službe v JLA iz Ljubljanskega armadnega obmoèja, ki mu je ukazal, da mora v civilu spremljati kapetana pravne službe Mirana Kajfeža, ki želi izstopiti iz JLA. Miran Kajfež je bil kasneje branilec Ivana Borštnerja v Ljubljanskem procesu. Tone Gosak je moral pred odhodom iz JLA tudi podpisati izjavo, da bo obremenilno prièal proti Tonetu Bogataju.

10. 3.

Narodna armija objavi èlanek o specialni vojni. V èlanku se kot oblika specialne vojne našteva predvsem pisanje nekaterih revij v Sloveniji. V isti številki je objavljena vrsta prispevkov, ki obravnavajo pisanje sredstev javnega obvešèanja v Sloveniji.

25.3.

V Beogradu je bila seja vojaškega sveta, ki je po zakonu strokovno-posvetovalni organ zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Na seji so bile sprejete naslednje ocene:

-da gre za usklajene in odkrite napade sil, ki so zaèele posebno, specialno vojno z oèitno subverzivnimi nameni;

-da se kompromitira starešine JLA in razbija enotnost armade;

-da se preusmerja in odvraèa mlade od vojaških poklicev;

-da se želi prepreèiti nadalnje sodelovanje JLA z oboroženimi silami prijateljskih in neuvršèenih dežel in osvobodilnih gibanj;

-da gre za specialno vojno, v kateri so redakcije izvajalci naroèil tistih, ki stojijo za njimi;

-da se vse to dogaja v Sloveniji in da imajo te dejavnosti protirevolucionarno vsebino.

Odbor je v zvezi s temi ocenami dobil informacije z naslednjo vsebino:

Stališèa vojaškega sveta so bila sprejeta na podlagi poroèil Komiteja ZKJ v LAO in Varnostnih organov v LAO.

Stališèa vojaškega sveta so se pojavila nekaj dni pred napovedano sejo predsedstva CK ZKJ o teh vprašanjih. Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov in predsednik predsedstva CK ZKJ Boško Kruniæ nista bila seznanjena niti s terminom niti z vsebino seje vojaškega sveta, ki je sprejemal izrazito politiène ocene.

Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je v odgovoru na delegatsko vprašanje Vike Potoènik, ki ga je postavila 12. julija 1988, na seji odbora Zveznega zbora skupšèine SFRJ, odgovoril: "Ocene sa sednice Vojnog saveta održane 25.03.1988. godine, u delu koji se odnosi na napade na JNA, ni u èemu ne izlaze iz okvira ocena i zakljuèaka koje je o tome prethodno donelo Predsedništvo SFRJ (na seji 17.2.1988, op. Kolegij), veè se, naprotiv, u celini zasnivaju na njima, pa zbog toga nije postojala ni potreba posebnog obaveštavanja predsednika Predsedništva SFRJ o njihovom prihvatanju."

26. 3

Po seji vojaškega sveta je Komandant LAO dobil navodilo, da se pogovori s predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve glede varnostnih akcij, ki bi jih bilo treba na podlagi teh ocen narediti v Sloveniji. Šlo je za oceno situacije, ki bi nastala v primeru, èe bi vojaški tožilec na podlagi ocen vojaškega sveta zaèel kazenski pregon zoper pisce nekaterih èlankov o JLA, èe bi bil v zvezi s tem odrejen preiskovalni pripor in ali je verjetno, da bi prišlo do protestnih zborov...

General Višnjiè je izpolnil navodilo in se sestal najprej z Ertlom in Erženom, nato pa so se vsi skupaj sestali s predsednikom CK ZK Slovenije Milanom Kuèanom in èlanom predsedstva SFRJ iz Slovenije Stanetom Dolancem. Vsem štirim je ponovil navodilo, vendar so zavrnili tak naèin komuniciranja.

Neposredno po seji vojaškega sveta je uslužbenec RSNZ Miran Frumen obiskal glavnega urednika Mladine Roberta Botterija. "Neznansko ga je zanimalo, èe se ni mogoèe v zadnjem èasu na Mladini oglasil kakšen oficir in nam predal kakšnih dokumentov."

29. 3.

V Beogradu je bila seja predsedstva CK ZKJ. Sklicana je bila "zaradi razprave o osnutku stališè v zvezi z napadi na JLA". V osnutku stališè so bile ocene, "da gre za zavestno in koordinirano odkrito aktivnost sil specialne vojne z oèitno subverzivnimi nameni, za zvezo s sovražno emigracijo, da so redakcije samo izvajalci tistih, ki stojijo za njimi."

V osnutku stališè so bile ocene, ki so povsem (dobesedno) identiène z ocenami vojaškega sveta. Slovenski predstavniki na seji (Milan Kuèan, Franc Šetinc, Štefan Korošec, Boris Muževiè) so zavrnili te ocene. Ostali èlani predsedstva CK ZKJ so menili, da je povsem normalno, da je vojaški svet razpravljal o teh pojavih v Sloveniji.

Predlagani osnutek stališè menda ni bil sprejet.

V Beogradu je bila skupna seja odbora za ljudsko obrambo, odbora za notranjo politiko in komisije za nadzor dela službe državne varnosti v skupšèini SFRJ. Obravnavali so "napade na JLA v nekaterih mladinskih revijah in èasopisih v Sloveniji in tudi drugih krajih Jugoslavije".

April

27.4

V Ljubljani je F. Popit sprejel nekatere generale JLA. Navzoèim je spregovoril Milan Kuèan in med drugim dejal: "V Sloveniji smo se jasno opredelili do nekaterih èlankov v èasopisih, zato ne moremo sprejeti posploševanja na osnovi teh prispevkov, še manj pa obsodbe brez argumentov, da gre za kontrarevolucijo in oblike specialne vojne. Šèuvanje enega naroda proti drugemu bi morali imeti za kaznivo dejanje."

Maj

10.5.

Ob 17. uri je Miran Frumen, uslužbenec državne varnosti, poklical glavnega urednika Mladine Roberta Botterija in zahteval, da ustavijo 19. št. Mladine, v kateri naj bi bil objavljen del Kuèanovega stenograma. Svojo zahtevo je skril za ime naèelnika oddelka za zatiranje kriminalitete UNZ Ljubljana mesto Romana Jeglièa.

20.5.

Odbor je o dogajanjih tega dne dobil informacije z naslednjo vsebino:

V Ljubljano je prispela veèja skupina oficirjev Varnostne uprave Genaralštaba JLA iz Beograda. Vodil jo je polkovnik Novakoviæ.

30.5.

Vojaška varnostna služba izda sklep o priporu zoper Ivana Borštnerja.

Odbor je o dogajanjih tega dne dobil informacije z naslednjo vsebino:

Ob 9.00 je naèelnika UNZ Ljubljana-mesto Milana Domadenika poklical šef centra Službe državne varnosti pri RSNZ Prebil in zahteval 4-5 kriminalistov za hišno preiskavo. Prebil ni hotel povedati, pri komu naj bi izvedli preiskavo, ker da je zadeva še vedno vprašljiva in da o njej odloèajo "višji". Z isto zahtevo se je obrnil tudi direktno na Romana Jeglièa, naèelnika oddelka za zatiranje kriminalitete UNZ mesta Ljubljana. Milan Domadenik v prisotnosti Jeglièa poklièe Ertla, ki potrdi te zahteve in ponovi, da mora Domadenik upoštevati zahteve centra Službe državne varnosti.

31.5.

Ob 6.30, takorekoè istoèasno, zaènejo vojaški varnostni organi hišno preiskavo pri zastavniku Ivanu Borštnerju v pisarni in njegovem stanovanju v Škofji Loki, uslužbenci državne varnosti pa v stanovanju in poslovnih prostorih, kjer je zaposlen Janez Janša. Ivana Borštnerja in Janeza Janšo aretirajo in priprejo. Ivan Borštner isti dan poda pisno izjavo v kateri napiše, da je sporno fotokopijo izroèil Tasiæu.

Junij

1.6.

Ob 17.30 Miran Frumen (SDV) in Zvonko Hrastar (UNZ Lj.-mesto) predata Janeza Janšo skupaj z zajetno aktovko "gradiva" vojaškemu preiskovalnemu sodniku.

3.6

Zadnji sestanek med Miranom Frumnom in Robertom Botterijem. Frumen je ponovno vprašal, èe ni uredništvo v zadnjem èasu od nekega oficirja prejelo nekakšnih dokumentov.

4.6.

Na Mostu na Soèi aretirajo Davida Tasiæa, ga privedejo v vojaški pripor v Ljubljani. V priporu so mu bili odvzeti kljuèi uredništva Mladine.

Z odloèbo št. KI 53/88 vojaški preiskovalni sodnik Milan Raniæ zaène preiskavo zoper Janeza Janšo in Ivana Borštnerja. V odloèbi vojaškega preiskovalnega sodnika, je tudi opis spornega povelja: "...naredjenje Komandanta ljubljanske armijske oblasti strogo pov. br. 5044 - 3 od 8.1.1988 godine, koje razradjuje konkretne zadatke pojedinih jedinica i komandi ljubljanske armijske oblasti u zaštiti imovine, objekata i opreme oružanih snaga u sluèaju nasrtaja na njih...".

5.6.

Preiskava prostorov uredništva Mladine. Po petih minutah uslužbenec Državne varnosti Drago Isajloviæ na Tasiæevi pisalni mizi odkrije primerek sporne fotokopije.

Odbor je o dogajanjih tega dne dobil informacije z naslednjo vsebino:

Del oficirjev Varnostne uprave, ki so v Ljubljano prispeli 20. maja, se tega dne vrne v Beograd.

Vojaški tožilec je zaèel kazenski pregon zoper pisce nekaterih èlankov o JLA, v zvezi s tem je bil odrejen preiskovalni pripor in prišlo je do protestnih zborov...

6.6.

Predsedstvo CK ZKS je obravnavalo postopek zoper Borštnerja, Janšo in Tasiæa ter v svojih stališèih med drugim zapisalo, da " Predsedstvo CK ZKS zahteva, da se dosledno spoštujejo ustava in zakoni in da se javnost in s tem tudi zveza komunistov - seznani z vsemi dejstvi in pravno podlago za uvedbo postopka zoper omenjene obèane."

7.6.

Izvršni odbor predsedstva RK ZSDL Slovenije v zvezi s preiskovalnim postopkom sprejme stališèe, v katerem med drugim pravi, da :"...ni mogoèa demokracija brez javnosti in da je ravno javnost najveèji garant za to, da ne bi bile ponovljene nekatere napake iz preteklosti."

9.6.

V Književnih listih v Delu je Mitja Ribièiè objavil epigram z naslovom: "Po zgledu brionskega plenuma - Èe hoèe družba vojski biti kos, je dolžna urediti KOS."

14.6.

General Ivo Tominc je na seji P RK SZDL Slovenije ostro napadel slovensko politiko, Odbor za varstvo èlovekovih pravic, slovenske zdravnike, prejudiciral sodbo in govoril o napadih na pripadnike JLA in njihove družine širom po Sloveniji.

Predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik je demantiral trditve generala Tominca. Njegova prva ugotovitev - v Tominèevem tekstu je toliko netoènosti kolikor je stavkov.

Naèelnik UNZ Ljubljana-mesto pošlje pismo predsednici Skupšèine mesta Ljubljana Nuši Kerševan in predsedniku mestnega komiteja za SLO in DS, ki je hkrati sekretar mestnega komiteja ZKS in èlan Sveta za varstvo ustavne ureditve pri Predsestvu SR Slovenije, Iztoku Winklerju. V pismu je pojasnil dejansko vlogo UNZ Ljubljana mesto pri hišni preiskavi in aretaciji Janeza Janše. To pismo posreduje tudi èlanom komiteja za SLO in DS mesta Ljubljane (v komiteju so predstavniki vseh DPO, tudi ZSMS).

15.6.

UJV zanika vesti o domnevnih napadih na pripadnike JLA

Viceadmiral Stane Brovet na seji v Beogradu govori že o izsledkih preiskave, ki še ni konèana in ponovi trditve o napadih na pripadnike JLA v Sloveniji.

16.6.

V Ljubljani se je sestala Skupina delegatov vseh zborov skupšèine SR Slovenije za SLO in DS, ki je obravnavala vprašanja in pobude, ki jih je sprejela Skupšèina SRS v zvezi z delom organov za notranje zadeve v postopkih zoper Janšo, Borštnerja in Tasiæa. Prisotna sta bila tudi èlan predsedstva SRS in predsednik Sveta za varstvo ustavne ureditve Andrej Marinc in republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl. Tomaž Ertl je delegate informiral o vlogi organov za notranje zadeve pri aretaciji Janše in Tasiæa. Citiral je vse možne zakone, med drugim je rekel tudi naslednje: "Odloèitev o zaèetku postopka torej sprejme organ, ki je ocenil, da obstojijo vsi dokazi za opravièen sum kaznivega dejanja. V tem primeru uprava za notranje zadeve Ljubljana mesto, ki je v okviru teh zakonskih doloèil in pooblastil v ZKP (154. èlen, 206. èlen, 210. èlen, 209. èlen, 211. èlen) pri Janši opravila hišno preiskavo na domu in na delovnem mestu ter pri tem na delovnem mestu našla in zasegla dokument, iz katerega je moè sklepati, da gre za zaupen vojaški dokument."

Andrej Marinc na isti seji izjavi, da "je predsedstvo SR Slovenije preverilo celoten postopek in ugotovilo, da je dosedaj potekal na pravnih in zakonskih osnovah in da je bilo delovanje organov za notranje zadeve pravno korektno ter da zaradi tega ni podlage za razna sumnièenja, ki vznemirjajo javnost." To njegovo izjavo je objavil samo zagrebški Vjesnik.

21.6.

Odbor za varstvo èlovekovih pravic, RK ZSMS in UK ZSMS Ljubljana organizirajo v Ljubljani kulturni miting v podporo Janši, Borštnerju in Tasiæu, ki se ga udeleži veè kot 35 000 ljudi.

22. in 23.6.

Skupšèina SR Slovenije sprejme stališèe v katerem pravi, da na podlagi doslej znanih podatkov meni, da so organi za notranje zadeve ravnali v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi in zakonu, obenem pa pravi, da je potrebno èimprej ustanoviti posebno delovno telo Skupšèine SR Slovenije za nadzorstvo nad zakonitostjo dela organov državne varnosti.

27.6.

CK ZKS podpre stališèa predsedstva CK ZKS z dne 6.6. 1988 o celotni zadevi, stališèa Skupšèine SR Slovenije in glavne pobude v javnosti in SZDL.

28.6

Na 20. seji CK ZKS Milan Kuèan pojasni svoj nastop in ozadje magnetograma s seje predsedstva CK ZKJ 29. marca 1988.

30.6

Naèelnik UNZ Ljubljana mesto je v izjavi, ki jo je ljubljanski Dnevnik objavil 1.7.1988, odloèno zanikal Ertlovo trditev delegatov skupšèine: "Odloèitev o zaèetku postopka tako nismo sprejeli na UNZ Ljubljana mesto in v tem smislu bi bilo potrebno spremeniti tudi magnetogram s seje skupine delegatov za SLO in družbeno samozašèito SR Slovenije". Na tej seji je namreè Tomaž Ertl izjavil, da je odloèitev sprejela UNZ Ljubljana mesto. Njegovo izjavo potrjuje tudi prièevanje J. Janše, ki je za Mladino povedal, da nihèe izmed delavcev UNZ Ljubljana mesto ni sodeloval pri njegovem zaslišanju ter dejstvo, da je bil kot odgovorna oseba, ki je vodila preiskavo, na vojaškem sodišèu zaslišan kot prièa prav delavec RSNZ Miran Frumen.

Veliko vprašanje je, zakaj je Tomaž Ertl hotel na vsak naèin prikriti instanco oz. osebo, ki je odloèila o zaèetku postopka? Oèitno je to zelo pomembno vprašanje, saj je republiški sekretar dajal delegatom Skupšèine SRS, ki so ga izvolili na funkcijo, neresniène podatke o tem.

V Teleksu št. 26 z dne 30.6.1988 je bil objavljen intervju z Mitjem Ribièièem, v katerem je ta med drugim dejal: "Kar zadeva moj epigram o KOS-u, je hud, niè manj hud od mojega gesla "S knjigo nad knjigo", ki ga je Dragosavac napadel kot kontrarevolucionarno. No, s tem epigramom sem mislil na dejstvo, da je KOS tudi po Brionskem plenumu ostal nedotakljiv, siva eminenca-vse do danes.... No, aktualnost epigrama o KOS-u je v tem, da težnja, da bi se vojska dvignila nad partijo in nad družbo, ne velja samo za Slovenijo, ampak tudi v federalnih odnosih. Te tendence je treba po zgledu brionskega plenuma ostro obsoditi."

Julij

5.7.

Naèelnik UNZ Ljubljana mesto napiše 8 strani dolgo pismo predsedniku izvršnega sveta Dušanu Šinigoju in mu pojasni vse okolišèine v zvezi s hišno preiskavo in aretacijo Janeza Janše.

7.7.

Iniciativni odbor za ustanovitev Sveta za varstvo èlovekovih pravic in temeljnih svobošèin pri P RK SZDL Slovenije s posebnim pismom obvesti Predsedstvo SFRJ v katerem pravi, da "... ima podatke in dokumente, ki opozarjajo na možnost, da bi vojaška varnostna služba ali njeni posamezni deli ali celo posamezni delavci te službe z nedovoljenimi in po 190. in 191. èlenu kazenskega zakonika SFRJ kaznivimi grožnjami, izsiljevali in z grdimi ravnanji pridobivali posamezne vojake za politiène provokatorje."

18.7

Zaène se glavna obravnava pred vojaškim sodišèem v Ljubljani. V zapisnik obravnave se veèkrat zapiše ugotovitev, da "sovražna opozicija na ulici z izgredi ovira delo sodišèa".

20.7.

Na seji družbeno politiènega zbora Skupšèine SR Slovenije sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl odgovarja na vprašanja Toneta Anderlièa, naj pojasni izjavo naèelnika uprave za notranje zadeve Ljubljana mesto Milana Domadenika Ertl pravi: "...moram reèi, da sem izvršni svet informiral o kompletnem postopku in nastalih razmerah, seveda je izvršni svet tudi sam spremljal te razmere. Izvršni svet je informacijo sprejel in ugotovil, da republiški sekretariat za notranje zadeve ni ravnal v nasprotju z zakonitimi pooblastili.... To kar je bilo za naèelnika uprave za notranje zadeve zgleda nesprejemljivo je, ker je razumel, kot da se odgovornost za zaèetek postopka neposredno nalagane. Jaz tega nisem rekel, sem pa rekel da odloèitev o zaèetku postopka sprejme organ, ki oceni, da obstojijo vsi dokazi za upravièenost kaznivega dejanja, v tem primeru Uprava za notranje zadeve Ljubljana mesto. Na podroèju uprave Ljubljane mesta deluje tudi posebna organizacijska enota državne varnosti, zato sem jo jaz tudi v tem pojasnilu postavil na prvo mesto, tako da je sam postopek bil izveden tako z delavci državne varnosti in tako kot piše sam naèelnik v tej javni objavi s kriminalisti in milico uprave za notranje zadeve Ljubljana".

27.7

Izreèena je bila sodba pred vojaškim sodišèem. Na dan pridejo mnoga nova dejstva. Organi varnosti JLA in vojaški tožilec so se posebej zanimali za magnetogram razprave Milana Kuèana, za delo ZSMS, za razmere v uredništvih javnih medijev. V obrazložitvi sodbe med drugim piše tudi, da je Borštner vsebino povelja "... razumel in ocenil kot nekakšno nevarnost in ogroženost za poedince in za narod na podroèju na katerem živi, v sluèaju nekih neredov ipd.", "vsebino pa je ocenil kot zelo nevarno", "da dokument predstavlja nevarnost za to ljudstvo", "vsebino dokumenta je razumel tudi kot nekakšno bojazen za svoj slovenski narod". Janša naj bi "svoje intelektualne sposobnosti napaèno usmeril v pisanje nesprejemljivih èlankov."

Isti dan je zasedal plenum CK ZKS. Na njemu je Milan Kuèan med drugim dejal: "Nobene države, v kateri ni zagotovljena svoboda uporabe slovenskega jezika in njegova enakopravnost Slovenci ne morejo smatrati za svojo državo.

Avgust

4.8.

Narodna armija objavi nepodpisan uvodnik, v katerem med drugim piše: "Med prostorom na Roški cesti v Ljubljani, kjer se je cele dneve hujskaško dvigoval glas zoper Vojaško sodišèe in JLA in med uradnimi reakcijami vseeno obstaja neka povezava. Ta povezava ni ostala brez odmeva, le to še ni jasno, kdo je koga poslušal: nekateri najuglednejši politiki ulico ali ona njih?"

September

2.9.

Odbor je o dogajanjih tega dne dobil informacije z naslednjo vsebino:

Varnostni organi JLA na zveznem posvetu v Ljubljani analizirajo Ljubljanski proces in ocenijo svojo vlogo v njem.

Odbor dobi prve informacije, da je SDV zaèla akcijo zbiranja informacij o aktivistih Odbora po obèinah.

Predsedstvo SRS drugiè odgovori na vprašanje Odbora v zvezi z vsebino spornega vojaškega povelja št. 5044-3. V svojem odgovoru potrdi, da je pristojno za oceno povelja in da bo dalo mnenje o njegovi ustavnosti.

I. Borštnerja, ki je na zdravniških pregledih na Vojnomedicinski akademiji v Beogradu, tam v nasprotju z zdravniško etiko zaslišujejo o dejavnosti Odbora in o njegovih èlanih. Na koncu mu izdajo potrdilo, da je sposoben za vojaško službo.

26.9.

Prvi del seje drugostopenjskega senata pred Vrhovnim vojaškim sodišèem v Beogradu v zadevi proti sodbi ljubljanskega vojaškega sodišèa v zadevi Borštner, Tasiæ, Zavrl, Janša.

27.9

Seja drugostopenjskega senata pred Vrhovnim vojaškim sodišèem v Beogradu v zadevi proti sodbi sarajevskega vojaškega sodišèa v zadevi Bogataj.

28.9

Seja skupšèine SR Slovenije, na kateri so med drugim obravnavali skupšèinska stališèa v zvezi z postopkom proti BTZJ ter sprejeli sklep o ustanovitvi posebne skupšèinske komisije, ki naj razišèe politièno ozadje primera.

30.9

Nadaljevanje in konec seje drugostopenjskega senata Vrhovnega vojaškega sodišèa v Beogradu v primeru BJZT. Obtoženi se iz protesta seje niso udeležili.

Oktober

14.10.

Novinarjem v Beogradu razdelijo sodbo Vrhovnega vojaškega sodišèa, v kateri so potrjene zaporne kazni Borštnerju, Zavrlu in Janši, Tasiæu pa je kazen zvišana na 10 mesecev zapora. Istoèasno je novinarjem sporoèeno, da je zaporna kazen potrjena tudi Tomu Bogataju.

Sodbe so bile sporoèene nekaj dni pred 17. sejo CK ZKJ ter v èasu najaktivnejših pritiskov na Slovenijo v zvezi z ustavnimi amandmaji.

**************

Obstaja utemeljen sum, da so najaktivnejšo operativno vlogo v okviru politièno-obvešèevalne akcije Mladost odigrali naslednji pripadniki Varnostne službe JLA: polkovnik Novakoviæ, polkovnik Marijan Kranjc, podpolkovnik Emin Malkoæ, podpolkovnik Bizjak, podpolkovnik Mutiæ, podpolkovnik Fikret Muslimoviæ, major Boško Stupa, kapetan Ekrem Halihodžiæ, kapetan Veroljub Pavloviæ, zastavnik Tahiroviæ

ter pripadniki RSNZ in Službe državne varnosti: Tomaž Ertl, Eržen, Prebil, Miran Frumen in Drago Isajloviæ.

Na odbor še vedno prihajajo prièevanja , ki pojasnjujejo ozadje sodnega primera. Odbor bo o vseh prièevanjih sproti obvešèal javnost, dokaze pa bo odstopil pristojnim skupšèinskim telesom.

Sporoèilo odbora št. 52-A

Predlagaj popravek Predlagaj popravek