Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

Bavèar Igor (28. 11. 1955)

Rojen 28. novembra 1955 v Postojni. Politik, urednik, publicist, civilno-družbeni aktivist, gospodarstvenik. V Novem mestu sprva obiskuje gimnazijo, nato pa se vpiše v tacensko milièniško šolo. Po krajši milièniški karieri se odloèi za nadaljevanje študija politologije na FSPN. V drugi polovici sedemdesetih sodeluje s študentsko Tribuno, kjer se sreèa s Sreèom Kirnom in Bojanom Korsiko. Leta 1977 postane odgovorni urednik Tribune, ki se ponaša z geslom »Živela proletarska revolucija!« Deset let kasneje bo z elementi samokritike to ultralevièarsko obdobje pojasnjeval takole: »Bili smo paè tako naivni, da smo mislili, da tisti, ki so na oblasti, niso dovolj natanèno prebrali teorij, za katere se sicer zavzemajo. Šele kasneje nam je padlo, da oblastniki niso niè brali.«

Na zaèetku osemdesetih prestopi v RK ZSMS, kjer najprej vodi Center za informiranje in propagando, pozneje pa Marksistièni center. Obenem leta 1981 postane glavni urednik založbe Krt, kjer je odgovorni urednik Tomaž Mastnak. Pri Krtu bo s Sreèom Kirnom in Bojanom Korsiko objavil knjigo Kapital in delo v SFRJ. Ko izbruhne naci pank afera jeseni 1981 v RK ZSMS teèe ostra debata, ki se – potem ko Mastnak uspešno preprièa Bavèarja – konèa s stališèem, da je pankerje potrebno vsaj tolerirati, èe že ne vkljuèiti v mladinsko organizacijo. Nekaj tednov pozneje Bavèar Igorju Vidmarju poverijo izvedbo Koncerta Solidarnosti, ki se februarja 1982 odvija v Hali Tivoli in na katerem se slovenska alterscena solidarizira z bojem poljskih delavcev ter protestira proti uvedbi izrednega stanja na Poljskem.

Ko se po kongresu v Novem mestu na RK ZSMS zaposli mladi obramboslovec Janez Janša, ga Bavèar skupaj s Kirnom vzame pod svoje okrilje in ga krije pri pripravi problemske konference o podružbljanju SLO in DS. Skupijo jo vsi trije. Zagovarjati se morajo pred predsednikom CK ZKS Popitom, ker da naj bi Janša preveè poudarjal razredno plat in premalo nacionalno. Bavèarja partija kaznuje z opominom.

Leta 1984 zapusti vrste RK ZSMS, konèa FSPN, za diplomo dobi Prešernovo nagrado in se zaposli na RK SZDL, ki jo vodi Franc Šetinc. Tam najprej sodeluje z Jožetom Knezom, ki je takrat zadolžen za gospodarstvo. Ko pride na èelo SZDL Jože Smole, postane Bavèar sekretar odbora za pripravo problemske konference o ekologiji, energiji in varèevanju. Maja 1987 izpelje konferenco, na kateri sodelujejo vsi takrat pomembni ekologi. V prostem èasu kot fanatièen ribiè ustanovi prvo slovensko muharsko društvo Zmajevka. Vmes iz Smoletovega kabineta pride ideja, naj bi se SZDL nekako odcepila od partije, kar Bavèar vzame zares in izstopi iz ZKS. Osebno se spozna s Stanetom Kavèièem. »Skupaj s Korsiko in Omerzo smo hoteli naèrtno oživeti diskusijo o liberalizmu,« bo pozneje govoril o ozadju projekta, s katerim so hoteli zapolniti èrne luknje slovenske zgodovine. Pri Èasopisu za kritiko znanosti kot odgovorni urednik leta 1987 izda zvezèiè o »akciji 25 poslancev«, marca 1988 pa še knjigo Dnevnik in spomini Staneta Kavèièa 1972-1987. Knjiga, ki jo uredi skupaj z Janšo, postane hit. Rokopis dnevnikov jima zaupa Niko Kavèiè, nekdanji banènik. Prostori Mikro Ade, malega podjetja, v katerem delajo Janša, Omerza in Marko Hren, Bavèar pa postavlja ÈKZ, so medtem že pod nadzorom. Bavèarju pride v roke strogo zaupni magnetogram seje predsedstva zveznega CK-ja, na kateri Kuèan omenja tudi vojaške priprave na puè. Magnetogram da Janši, ta pa ga odnese na Mladino.

Delovno razmerje na SZDL Bavèarju preneha 31. maja 1988. Istega dne aretirajo Janšo in preišèejo prostore Mikro Ade. 3. junija se v prostorih Mladine ustanovi Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, pozneje Odbor za varstvo èlovekovih pravic. V delovnem predsedstvu so poleg Bavèarja še Pavle Gantar, Rastko Moènik, Mile Šetinc in Bojan Korsika. Bavèar jeseni 1988 kandidira za èlana predsedstva republike Slovenije. Na volitvah, ki niso neposredne in teèejo v okviru SZDL, izgubi proti združenim glasovom Pregla, Gorenca in Ribnikarja. Jeseni 1989 kot predstavnik Odbora z Matevžem Krivicem sodeluje pri pripravi volilne zakonodaje in pogajanjih okrog le-te. Nekaj èasa predseduje Zboru za ustavo, civilno-družbeni pobudi za novo slovensko ustavo. Z Janšo postaneta urednika Demokracije. Leta 1990 se kot tretji na volilni listi SDZ v Novem mestu poteguje za izvolitev v skupšèino. Maja 1990 postane notranji minister v vladi Lojzeta Peterleta.

Po letu 1990 je Bavèar notranji minister (1990 – 1992), poslanec (1992 – 1996), minister za evropske zadeve (1997 – 2002) in po odhodu iz politike predsednik uprave Istrabenza (2002 -). Leta 1991 vodi koordinacijo priprav na osamosvojitev, med letoma 1997 in 2002 pa koordinira slovenski vstop v EU. Med letoma 1992 in 1994 je predsednik Demokratske stranke, med letoma 1994 in 2002 pa podpredsednik LDS.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek