Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

Rupel Dimitrij (07. 04. 1946)

Rojen 7. aprila 1946 v Ljubljani. Sociolog, publicist, urednik, politik. Po maturi na ljubljanski klasični gimnaziji leta 1964 se vpiše na Filozofsko fakulteto, kjer študira primerjalno književnost in sociologijo. Redno objavlja v Tribuni in v Problemih. Leta 1966 prekine študij na ljubljanski Filozofski fakulteti in leto dni študira v Veliki Britaniji na University of Essex in se ukvarja s primerjalno književnostjo, sociologijo in politično znanostjo. Po vrnitvi postane urednik Tribune in leta 1968 skupaj z Markom Švabičem objavi Manifest s podnaslovom Nova smer v slovenski književnosti - Protestno pisanje, politična književnosti, proletarska kultura. Besedilo sproži ostre reakcije; pod najbolj znani odgovor, naslovljen Demokracija da, razkroj ne, se podpiše ducat pisateljev starejše generacije z Josipom Vidmarjem in Matejem Borom na čelu. Leta 1969 postane urednik Problemov, leta 1970 diplomira, se zaposli na FSPN ter skupaj z Rudijem Šeligom uredi avantgardistični Magazin.

Leta 1971 vpiše podiplomski študij na bostonski Brandeis University v Walthamu (država Massachusetts), kjer študira sociologijo znanja, sociologijo umetnosti in nove smeri v sociologiji. Ko opravi vse formalnosti za pristop k doktoratu, ga leta 1972 v SFRJ vpokličejo v vojsko. V vojski ga obtožijo proameriških nazorov in izključijo iz ZK. Leta 1976 s tezo Slovensko leposlovje kot organ nacionalne emancipacije na Brandeis University doktorira in pridobi naziv doktor filozofije s področja sociologije. Za Teleks piše recenzije. Leta 1979 se loti prve male plošče Pankrtov, na kateri zasledimo refren »Ni več upanja, povozil ga je tank!«. Rupel priporoči, naj publika ploščo presliši. Leta 1980 postane docent za sociologijo kulture na FSPN.

Leta 1980 eden od pobudnikov ustanovitve Nove revije, med letoma 1984 in 1987, ko je odstavljen, odgovorni urednik Nove revije. V 57. številki Nove revije objavi »Odgovor na slovensko narodno vprašanje«. Ob izbruhu afera JBTZ 7. junija 1988 nastopi na prvem protestnem literarnem večeru v prostorih Društva slovenskih pisateljev. Leta 1988 eden od redaktorjev Pisateljske ustave.

Januarja 1989 soustanovi Slovensko demokratično zvezo in postane njen prvi predsednik. Maja 1989 je eden od soavtorjev Majniške deklaracije. Leta 1990 na volitvah kandidira za člana predsedstva Slovenije, po volitvah pa prevzame funkcijo ministra za zunanje zadeve.

Med letoma 1990 in 1992 je minister za zunanje zadeve. Leta 1994 postane ljubljanski župan. Leta 1997 postane slovenski veleposlanik v ZDA, leta 2000 pa ponovno prevzame vodenje zunanjega ministrstva. Leta 2004 zapusti LDS in se pridruži Janševi SDS, zaradi česar je odstavljen s funkcije zunanjega ministra, a se ob koncu leta 2004 vrne na čelo slovenske diplomacije.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek