Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

Šetinc Mile (01. 03. 1956)

Rojen 1. marca 1956 v Trbovljah. Novinar, urednik, civilno-družbeni aktivist, politik. Že v prvem razredu osnovne šole se zaène spopadati s politiko in politiènimi travmami: v pogovorih s sošolci, katerih oèetje so bili med vojno partizanski oficirji in borci, ugotovi, da preprosto nima slavnega oèeta, saj je ta preživel vojno v navadnem nemškem taborišèu. Žalost zaradi pomanjkljivega pedigreja zdravi z zagnanim uèenjem (razen pri matematiki, fiziki in kemiji) in s temeljitim preuèevanjem zgodovine NOB.

Strastna obdelava ofenziv na Sutjeski, Neretvi, Rogu … in oboževanje »najveèjega sinu naših narodov« ga zapeljeta k neèedni dejavnosti: iz knjig, ki si jih je izposojal v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kjer je uradoval Dane Zajc, na skrivaj izrezuje slike Josipa Broza (najbolj so mu všeè tiste v maršalski uniformi) in jih lepi v album.

Leta 1974 se vpiše na FSPN. Èas študija je èas trdega boja za velike ideje proletarske revolucije, kjer postopoma koraka po že trasirani poti, ki so jo pred njim utirali Igor Bavèar, Sreèo Kirn Bojan Korsika. Dejaven je v mladinski organizaciji obèine Ljubljana Center. Z Igorjem Omerzo vztrajno študirata zakon o združenem delu, obèasno pa se lotevata tudi Marxovega Kapitala. Šetinc mora tolažiti objokanega in razneženega Bavèarja, ko se ta vrne z obiska Marxovega groba v Londonu. Med razmahom boja za samoupravljanje Šetinca napotijo v Zadar v šolo rezervnih vojaških starešin, kjer se izkaže kot izvrsten topnièar, saj je nadvse natanèen pri streljanju s protitankovsko artilerijo. Vojaško kariero konèa dokaj neslavno; pri vrnitvi z neke vaje pri Zadru namreè izgubi cel top.

Konec leta Šetinc 1982 ob pomoèi tandema Kirn-Bavèar prispe na Mladino, kjer ga sprejmejo kot še enega v seriji politièno vsiljenih glavnih urednikov. Kljub neprijaznemu vzdušju se v kratkem èasu preobrazi: ideologijo nadobudnega mladinca nadomesti s precej liberalno držo. Uvede provokativno novinarstvo in k sodelovanju povabi diplomirano psihologinjo Zlatko Valentinèiè. Zlatka mladež oskrbuje z nasveti, zlasti seksualnimi. Pri tem najveèja graja doleti Šetinca, saj 24 mamic iz Zgornje Kungote v peticiji protestira proti Zlatki in genitalijam, ki jih ob Zlatkinih zapisih upodablja Fojž.

V zadnji fazi svinèenih èasov Mladina zaène objavljati prve polemiène spise, ki gredo v nos partiji in SZDL-ju. Tako pride tudi do dogodka, kakršne je pred tem poznala le študentska Tribuna: Mladino po številnih grožnjah in veè umikih spornih tekstov prviè sredi leta 1984 zaradi objave intervjuja z Vukom Draškoviæem prepovejo. Najhujši pritiski se pojavijo zaradi Janševe proletarsko-mirovniške filozofije, ki jo Šetinc predstavlja v Mladini. Zaradi vsega tega dobi rano na želodcu. Nekajkrat skuša odstopiti, vendar mu ne pustijo. Po dveh letih, ko se mu izteèe uredniški mandat, službo na Mladini zamenja za zaposlitev pri Enciklopediji Slovenije.

Šetinc se sredi osemdesetih zaposli na Delu, kjer se novinarsko ukvarja s sindikati. Po odhodu Mitje Meršola v ZDA leta 1989 prevzame urejanje Sobotne priloge. Prilogo spremeni v edino resno konkurenco Mladine.

Ob aretaciji JBTZ 31. maja 1988 Šetinc od prvega dne sodeluje v predsedstvu in kasneje kolegiju Odbora za varstvo èlovekovih pravic. Hodi na sestanke k Stanovniku, Kuèanu, Smoletu in Potrèu ter Bavèarju pomaga pri pisanju zahtev Odbora. Omogoèi, da se sporoèila Odbora pojavljajo tudi v Delu. V Odboru deluje do konca, vmes v Sobotni prilogi portretira Bavèarja in sodeluje z Debatnim klubom 89. Za dan republike praznièno Sobotno prilogo v celoti odpre altersceni in objavi èlanke vseh vidnih alternativcev.

Šetinc zaène ob nastanku strank razmišljati o politiènem angažmaju in se prikljuèi ZSMS. Na volitvah nastopi kot nosilec liste v 1. volilni enoti. Postane poslanec in predsednik komisije za urejanje skupnih interesov in odnosov v Jugoslaviji, èlan komisije za spremljanje preobrazbe družbene lastnine, èlan komisije za celovito preuèitev okolišèin, posledic in pojavov oškodovanja družbenega premoženja ter èlan ustavne komisije. Vlada v senci si ga pogosto lasti, èeprav ni njen èlan. Maja 1990 podpre kandidaturo Janeza Janše za obrambnega ministra, èeprav opozicija ob tem godrnja.

Leta 1993 Šetinc prevzame vodenje vladnega urada za informiranje. Po odhodu iz politike deluje kot PR-ovec in lobist.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek