Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

Žižek Slavoj (21. 03. 1949)

Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Veèji del osnovne šole opravi v Portorožu, zadnji razred pa v Ljubljani. Nato se vpiše na Gimnazijo Bežigrad. V mladosti razmišlja, da bi postal filmski režiser, a ga v gimnaziji zaène zanimati filozofija, zlasti Marx, Hegel in Schelling. Bere disidentske tekste v revijah Praksis in Problemi, ob koncu tretjega letnika pa v reviji Ekran objavi svoj prvi èlanek - recenzijo novovalovskega filma. V poletnih mesecih pred vpisom na Filozofsko fakulteto doživi spreobrnitev; odkrije namreè francoske strukturaliste. Leta 1967 v Problemih objavi prvi prevod Jacquesa Derridaja v slovenšèino, pozneje pa postane zaprisežen privrženec francoskega psihoanalitika Jacquesa Lacana.

Leta 1971 diplomira iz filozofije in sociologije. Zaradi urednikovanja pri Problemih in prijateljevanja z Ivanom Urbanèièem in Tinetom Hribarjem v 70. letih obvelja za oporeènika, zaradi èesar ne dobi službe na FF in je veè let brezposln, preživlja pa se s prevajanjem in pisanjem èlankov za revije. Pozneje ga bo neskonèno zabavalo, ko ga bodo kot marksista napadali profesorji, ki so se ga nekoè izogibali, ker naj bi bil nemarksist.

Leta 1972 izda knjižni prvenec Boleèina razlike, heideggerjansko-derridajevski poskus, za katerega bo pozneje preprièan, da bi ga bilo treba javno sežgati.

Leta 1975 magistrira iz filozofije. Mentor mu prvo razlièico naloge zavrne, èeš da ni dovolj marksistièna, in Žižek je prisiljen napisati dodatek. Èe bi se namreè pozneje izkazalo, da je nevaren disident, bi se mentor lahko mirne vesti skliceval na to, da ga je skušal usmeriti na politièno korektno pot.

Vojaški rok služi v Karlovcu; dela v knjižnici ter vodi ure »politièke nastave« za vojake. Predavanje o ideologiji kapitalizma izkoristi za predvajanje cikla hollywoodskih filmov, od Botra do Nekateri so za vroèe. Nadrejenim uspešno proda teorijo, po kateri idejnega sovražnika najbolje spoznaš, èe si v filmih ogledaš, kaj je narobe z Ameriko.

Po koncu služenja vojaškega roka se ponovno poteguje za službo na Filozofski fakulteti, a je ne dobi. Leta 1977 se kot strokovni sodelavec zaposli pri Marksistiènem centru CK ZKS. Skrbi za pisanje zapisnikov, kar mu vzame eno uro dnevno, preostali èas nameni študiju in ogledom filmskih matinej v kinu Komuna.

Leta 1979 mu Ivan Urbanèiè ponudi službo na Inštitutu za sociologijo in filozofijo, kjer je Žižek veè let nosilec raziskovalne naloge Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slovencev. Leta 1980 pri založbi Analecta izda knjigo Hegel in oznaèevalec, leto pozneje pa na FF uspešno zagovarja doktorsko disertacijo Možnosti 'materialistiènega obrata' Hegla v psihoanalitièni teoriji. Ustanovi Društvo za teoretsko psihoanalizo in prevzame funkcijo odgovornega urednika filozofske revije Razpol. V zaèetku osemdesetih let se za štiri leta preseli v Francijo, kjer študira pod mentorstvom Jacques-Alaina Millerja, Lacanovega zeta in intelektualnega dedièa. Leta 1985 na Oddelku za psihoanalizo Universite Paris-VIII doktorira s tezo Filozofija med simptomom in fantazmo, na istem oddelku pa tudi veèkrat predava. Medtem je v sporu z marksistièno linijo pri Èasopisu za kritiko znanosti, ki jo predstavljajo Igor Bavèar, Leo Šešerko in Sreèo Kirn. Skupaj z Dolarjem in Radom Riho zapustijo uredništvo ÈKZ-ja. Nekaj let ne spregovori z Bavèarjem, s komentarji pa redno sodeluje v Mladini. Leta 1988, v èasu afere JBTZ, kljub starim zameram od zaèetka deluje v Odboru za varstvo èlovekovih pravic. Je strateg, ki z veseljem ponuja tudi umazane taktiène nasvete. Žižkova misel »Pazite, kaj je rekel Lenin: 'Vsak dan, ko se niè ne zgodi, je za nas izgubljen,'« je eno kljuènih vodil množiènega gibanja. Ko èetverica JBTZ novembra 1988 prejme poziv na prestajanje zaporne kazni, izstopi iz ZKS.

Leta 1989 se Žižek pridruži Debatnemu klubu 89 in se prek te skupine poveže v ZSMS, kasneje LDS. Leta 1990 kot kandidat ZSMS kandidira za èlana predsedstva Slovenije. Kljub temu, da med predvolilno kampanjo zavestno provocira in, denimo, hvali kamboškega diktatorja Pol Pota, se mu položaj v predsedstvu RS izmuzne le za las. Za Cirilom Zlobcem, Ivanom Omanom, Matjažem Kmeclom in Dušanom Plutom, ki v predsedstvo izvoljeni, zasede peto mesto. Prehiti pa Miroslavo Geè Korošec, Dimitrija Rupla, Boštjana M. Zupanèièa in Bogdana Oblaka Hamurabija.

Žižek po letu 1990 doseže izjemen prodor v mednarodni znanstveni skupnosti. Postane eden redkih filozofov na svetu, ki ima skorajda status rockerske zvezde. Knjige, ki jih objavlja pri najuglednejših svetovnih založbah, po vrsti postajajo akademski bestsellerji.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek