Prijava

Pozabil sem geslo
Registracija

Zlobec L. Jaša (21. 01. 1951)

Rojen 21. januarja 1951 v Ljubljani. Publicist, prevajalec, civilno-družbeni aktivist, politik. Na Vièu konèa dva razreda osnovne šole in se po selitvi v Center prepiše na Prežihovega Voranca. Od petega razreda naprej se uèi latinšèine. Pred koncem osnovnega šolanja, ko v Ljubljano pripotuje vzpenjajoèi se sovjetski partijski funkcionar Leonid Brežnjev, mu pipade èast, da v imenu pionirèkov pozdravi visokega gosta.

Leta 1965 se vpiše na Šubièevo gimnazijo in ureja literarno glasilo Mladinec. Objavlja pesmi v Mladinini literarni prilogi Mlada pota in leta 1968 postane èlan uredništva priloge. Na Filozofski fakulteti leta 1969 vpiše primerjalno književnost, francošèino in italijanšèino. Naslednje leto zaide na uredništvo Tribune in postane leta 1971 njen odgovorni urednik. Tribuna je v tem obdobju veèkrat zaplenjena; prviè, ker Tribunina partijska celica kritizira iranskega šaha Rezo Pahlavija in njegove jugoslovanske podrepnike, drugiè zaradi komentarja o sporu med mestno in republiško partijsko organizacijo, tretjiè zaradi delikatne Leninove ilustracije na naslovnici in èetrtiè zaradi komentarja hrvaške politiène scene. Leta 1972 ga po štirih letih èlanstva izkljuèijo iz ZKS; univerzitetna partijska organizacija mu sicer ponudi možnost samokritike, vendar Zlobec s 70 strani obsegajoèim besedilom dokazuje, da ima prav on, ne pa partija. Služba državne varnosti mu leta 1972, potem ko naveže stike s francoskimi trockisti, razlaga, da bi morali Hanryja Kissingerja hladnokrvno poèiti, ter zahteva, da bi morali vsi partijski voditelji (s Titom vred) odstopiti, vzame potni list. Preživlja se z delom na Radiu Študent, vendar tudi tu kmalu zakuha škandal, saj 1. aprila 1974 objavi vest, da se je Albanija pridružila Kosovu, in doda novico, da je zaradi izkljuèitev sedmih beograjskih profesorjev z univerze odstopil srbski CK, slovenski pa bo zaradi èetverice izkljuèenih profesorjev pravkar storil isto reè. Zaradi prvoaprilske šale reagira pravosodje in sodišèe po petih letih dokonèno sklene, da je Zlobec kriv; za kazen mora plaèati tri petine osebnega dohodka. Leta 1975 diplomira. Naslednji dve leti v Zagrebu študira na postdiplomski stopnji, opravi izpite, vendar ne napiše magisterija. Leta 1976 objavi prvo pesniško zbirko Zeleni bunker. Ker nima službe, intenzivno prevaja. Leta 1977 za zbirko Sto romanov prevede Manzonijeva Zaroèenca in napiše študijo k Pirandellovemu romanu Rajnki Matija Pascal. V naslednjih letih bo prevedel kakšnih 50 naslovov.

Soureja Probleme in ob koncu sedemdesetih let predseduje Škucu. Leta 1979 se kot redaktor otroškega programa zaposli na televiziji, naslednje leto pa skoèi do Rima na študijsko izpopolnjevanje. V službi ga govorice, da nekje obstaja seznam ljudi, ki ne smejo nastopati na TV, vedno bolj jezijo. V športni del otroške oddaje povabi Tarasa Kermaunerja, èloveka z domnevnega spiska prepovedanih. Kermaunerjev nastop povzroèi v hiši razburjenje. Leta 1983 mu v štirinajstih dneh dve oddaji spravijo v bunker. Ena govori o svobodi tiska in o zaplembah Tribune, druga pa o ZSMS. TV hišo zapusti in prestopi med svobodnjake.

Leta 1983 z Alenko Puhar, Juretom Detelo, Markom Uršièem in Božidarjem Slapšakom iniciira peticijo proti smrtni kazni.

Leta 1984 za prevajanje iz italijanšèine prejme odlikovanje in postane vitez italijanske republike. V Mladini pod psevdonimom Džuli Šviga redno piše rubriko Rdeèi kotièek. Identiteta pisca ostane prikrita, Džuli Šviga pa si v treh letih pisanja ustvari sloves zadnje pismene klasiène marksistièno-leninistiène teoretièarke.

Leta 1985 se zaposli v Cankarjevi založbi in kot urednik za humanistiko objavlja najrazliènejše reèi: od otroških slikanic in karikatur Boruta Peèarja do filozofskih knjig.

Leta 1988, ko se velik del javnosti ukvarja s èlovekovimi pravicami, Zlobca najbolj skrbijo pravice neljudi, torej Albancev. V družbi Petra Božièa in Matjaža Hanžka koordinira obratovanje Odbora za zašèito èlovekovih pravic na Kosovu. Ob koncu leta se odzove vabilu Franceta Tomšièa, ki ustanavlja socialdemokratsko stranko, pomaga pisati program, sedi na ustanovnem zboru, vendar se ne vèlani. Uredi zbornik Pisatelji za demokracijo, v kagterem so zbrana besedila pesnikov in pisateljev, ki so v èasu afere JBTZ nastopali v prostorih Društva slovenskih pisateljev. Leta 1990 pa ga izvolijo v zbor združenega dela.

Zlobec je med letoma 1990 in 1993 poslanec. Leta 1993 je imenovan za slovenskega veleposlanika v Belgiji.

Predlagaj popravek Predlagaj popravek